Preventiva

Zakaj velja gripo in druge akutne okužbe dihal čim odločneje postaviti pred »zaprta vrata«

Čeprav so med slovenstvom zadržki do cepljenja skorajda pregovorno zakoreninjeni, se je v tej sezoni za tovrstno zaščito pred gripo odločilo že toliko prebivalcev, da je bilo v mesecu dni od začetka cepljenja porabljenih vseh 170.000 odmerkov, predvidenih za to sezono. Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je dodatnih 20.000 odmerkov že začel razpošiljati izvajalcem cepljenja, pri katerih so pacienti, ki cepiva še niso prejeli, izrazili željo, da bi gripo tokrat postavili pred »zaprta vrata«.

Okvare čutil

Zdravljenje naglušnosti in gluhosti: robotsko asistirana vstavitev elektrod polževega vsadka je v primerjavi s klasičnim kirurškim pristopom varnejša in učinkovitejša – in postaja del standardnih kliničnih storitev

Polžev vsadek prispeva k nepredstavljivemu izboljšanju kakovosti življenja gluhih in močno naglušnih oziroma slabo slišečih oseb, pri čemer velja izpostaviti, da pri nas tako imenovane kohlearne implantacije izvajajo že pri malčkih, ki še niso stari niti leto dni. Na Kliniki za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo (ORL) ljubljanskega UKC sicer kohlearne implantacije opravljajo že skorajda tri desetletja; tako so doslej v slišni svet pomagali več kot 550 pacientom. Po novem pa bodo kakovost, varnost in učinkovitost tovrstnih posegov še izjemnejši, saj kirurški poseg lahko opravijo s pomočjo robota oziroma robotske roke, po zaslugi katere elektrodo polževega vsadka med operacijo uvedejo počasi, kar zmanjša travmo in znatno pripomore k zaščiti ravnotežnega organa.

Rak

Rak prostate in iskanje ključa, ki bo odklenil vrata do boljšega zdravja slovenskih moških: video pogovora o pomenu pomoči na podlagi osebne izkušnje

Najpogostejši rak, za katerim zbolevajo moški na Slovenskem, je rak prostate. Bolezen ni enoznačna. Po eni strani namreč rak na prostati lahko napreduje zelo počasi in v takem primeru zadostuje zgolj redno spremljanje. Resno skrb pa vzbuja agresivna oblika te onkološke bolezni, ki je danes, tudi ali predvsem na račun prepozno odkrite bolezni, vse prepogosto usodna. Slovenija je tako po zbolevnosti kot po umrljivosti zaradi raka prostate nad evropskim povprečjem. Breme bolezni naj bi se zmanjšalo z uvedbo presejalnega programa za raka prostate, ki pa še ne bo zaživel prav kmalu. Nujni so tudi drugi preventivni ukrepi – in skrajni čas je, da moški začnejo bistveno bolje skrbeti za svoje zdravje, tudi tako, da se k zdravniku odpravijo prej, preden resno zbolijo.

Rak

Raki prebavil: kako pospešiti postavitev diagnoze in začetek zdravljenja ter s tem izboljšati obete za preživetje?

Raki prebavil so zapletena, premalo poznana in vse prepogosto prepozno odkrita bolezenska entiteta. Njihova pojavnost se povečuje, prepoznavnost pa ni dobra oziroma je vse prej kot pravočasna. Preplet tovrstnih obolenj je kompleksen, saj se rak lahko razvije na kateremkoli koncu prebavnega sistema, začenši s požiralnikom, želodcem, debelim črevesjem in danko, pa tudi na trebušni slinavki, jetrih, žolčniku in žolčevodih.

Bolezni prebavil

Raka želodca bi bilo mogoče preprečiti v skorajda 90-odstotnem deležu – s pravočasnim odkritjem in ozdravitvijo okužbe z bakterijo Helicobacter pylori, glavnim povzročiteljem te in številnih drugih bolezni

Tlakovanje poti k uvedbi novega presejalnega programa – ta bo zmanjšal breme raka želodca, v Sloveniji pogoste maligne bolezni s slabo prognozo – uspešno napreduje. Raka na želodcu zdaj, brez presejanja, v večini primerov odkrijejo (pre)pozno, v že napredovali fazi, ko so obeti za uspešno zdravljenje zelo slabi. Zakaj uvedba presejanja? Zato, ker rak na želodcu pri 80 odstotkih obolelih poteka tako rekoč brez simptomov. Kdaj? Čez približno dve leti, ko bodo udejanjene pilotne študije in pripravljene klinično-izvedbene osnove za usmerjeno preprečevanje nastanka raka na želodcu pa tudi številnih drugih obolenj. Kako? Z zgodnjim odkritjem in zdravljenjem okužbe z bakterijo Helicobacter pylori, ki te bolezni povzroča.

Rak

Humani papiloma virusi povzročajo najpogostejšo spolno prenosljivo okužbo, s katero se vsaj enkrat v življenju okuži večina spolno aktivnih posameznikov

Po zaslugi učinkovitega odkrivanja in zdravljenja predrakavih sprememb pa tudi preprečevanja okužb s humanimi papiloma virusi (HPV), ki so najpogostejši povzročitelj raka materničnega vratu, je nekoč drugi najpogostejši rak pri ženskah postal redko obolenje. Rak materničnega vratu je iz obolenja s slabo prognozo, marsikdaj odkritega prepozno, da bi bilo zdravljenje lahko uspešno, tako danes postal edino onkološko obolenje, katerega pojavnost bi bilo mogoče povsem preprečiti.

Otroška srčna kirurgija

»V preteklih letih je bilo o otroški srčni kirurgiji prelitega veliko črnila. Bile so tudi žalostne zgodbe. Toda zdaj smo resnično na pravi poti ...«

Otroška srčna kirurgija, ki deluje v sklopu UKC Ljubljana, je bila v preteklosti prežeta s številnimi turbulencami, strokovnimi dilemami, vprašljivimi ukrepanji, z žalostnimi zgodbami, skrb vzbujajočo statistiko in odhodi številnih strokovnjakov. Ti preprosto niso več zmogli delovati v strokovno izjemno občutljivem okolju, ki ni zagotavljalo osnovnih postulatov sodobne medicine. Ta strokovni miljé ne le, da ni omogočal dobrega sodelovanja med predstavniki različnih strok, ampak tudi ni zagotavljal kakovostne, celovite in varne obravnave otrok s prirojenimi srčnimi napakami. Toda v zadnjih nekaj letih se je spremenilo marsikaj. Predvsem pa se zdi, da je otroški srčni kirurg Janez Vodiškar, zdaj že dobri dve leti vodja Centra za obravnavo bolnikov s prirojenimi srčnimi napakami, delovanje tega kliničnega multidisciplinarnega kolesja, ki ga poganja več kot 150 predstavnikov različnih profilov, skupaj s celotno ekipo končno vendarle postavil na povsem nove temelje.

Rak

Rak prostate: zakaj se moški tako stežka odločijo za odhod k zdravniku?

Po 50. letu starosti za rakom prostate zboli vsak četrti moški na Slovenskem. To onkološko obolenje pa ni le najpogostejši rak, za katerim zbolevajo moški, ampak zaseda tudi vodilno mesto med vzroki za prezgodnje umiranje zaradi rakavih obolenj – po drugi strani pa je znanstveno in izkustveno dokazano, da pravočasno odkritje te bolezni lahko vodi tudi v ozdravitev. Zakaj se torej moški tako stežka odločijo za odhod k zdravniku – celo tedaj, ko že zaznavajo težave, povezane s spremenjenim delovanjem prostate?

Starejši

Sarkopenična debelost pri starejših: prepogost problem, zaradi katerega prihaja do padcev, zlomov in rapidnega slabšanja kakovosti življenja

Mišična oslabelost, ki jo spremlja občutek onemoglosti oziroma nenehne utrujenosti, je praviloma prehoden pojav. Kadar pa ta problem vznikne kasneje v življenju, lahko postane stalnica, ki povzroča zelo hude težave. Takrat govorimo o sarkopeniji. S staranjem se pri človeku zmanjšuje mišična masa, posledično se poslabšujeta njegova funkcionalnost in kakovost življenja, povečuje se nabor težav, povezanih z (vse večjo) oviranostjo, pogostejši so padci, tudi zlomi. V domovih za starejše so takšni obrazi staranja, ki se nemalokrat pojavijo v sozvočju z debelostjo, stalnica. Zato je ključno vprašanje: kako čim učinkoviteje in čim bolj usmerjeno vplivati na procese, ki so pri starejših povezani s telesno aktivnostjo, prehrano in umanjkanjem celovite pomoči v skrbi za zdravje ter se nemalokrat odrazijo v stanju, poimenovanem sarkopenična debelost?

Respiratorne okužbe, gripa

Vse več nosečnic in njihovih bližnjih razume, zakaj morajo v času gripe in drugih respiratornih okužb s cepljenjem poskrbeti za zaščito novorojenčkov oziroma dojenčkov – pa tudi sebe

»Vsaki moji nosečnici že med prvim pregledom svetujem tri cepljenja: proti gripi, respiratornemu sincicijskemu virusu (RSV) in oslovskemu kašlju. Med nosečnostjo je namreč imunski sistem nosečnice spremenjen, da se plod lahko razvije; nosečnice se zavedajo, da v tem obdobju njihovo telo deluje drugače in vedo, da so odgovorne tudi za otroka, ne le zase. Edini način, s katerim lahko preprečimo, da nosečnica zboli, je cepljenje, s katerim dosežemo dvojni učinek, saj poleg nosečnice zaščitimo tudi novorojenčka. Protitelesa, ki jih ustvari telo nosečnice, se najprej prek posteljice prenesejo na plod, kasneje pa z dojenjem na dojenčka ter ga zaščitijo, kar je zelo pomembno, kajti imunski sistem dojenčkov je v prvih mesecih šibek, zato je potek bolezni, če zbolijo, težji,« v času, ko se začenja izrazito širjenje respiratornih okužb in ko je pravšnji čas za čim celovitejšo zaščito, poudarja specialistka ginekologije in porodništva prof. dr. Nataša Tul Mandič iz Bolnišnice za ženske bolezni in porodništvo Postojna.