Nevrodegenerativne bolezni

Kako svojcem bolnika z demenco pomagati pri prepoznavi različnih obrazov te bolezni? – pogovor s specialistko splošne medicine Tatjano Cvetko iz Kopra

Kako svojcem bolnika z demenco pomagati pri prepoznavi različnih obrazov te bolezni? – pogovor s specialistko splošne medicine Tatjano Cvetko iz Kopra

Čas novega koronavirusa je boleče razgalil težave, s katerimi se pri nas spopadajo oboleli z demenco in njihovi svojci oziroma skrbniki. Pri teh bolnikih, ki počasi, a vztrajno izgubljajo stik z resničnostjo, mora biti oskrba celodnevna in vsakodnevna. Kot vemo, je ta oskrba po sistemski plati že sicer izjemno pomanjkljiva, saj velika večina bremena pade na ramena svojcev – po drugi strani pa se je v letošnjem obdobju korona krize, ki se spet pospešeno poslabšuje, pokazalo, da je med nami bistveno več starejših s tovrstnimi težavami, kot si predstavljamo. Nekaterim med njimi bodisi še niso postavili diagnoze bodisi je bolezen še v zgodnji fazi, zato so bili do epidemije koronavirusa SARS-CoV-2 izzivom v življenju kos – ko pa se nam je vsem življenje korenito postavilo na glavo, ko je bila zapovedana izolacija in ko se je zmanjšalo število običajnih medsebojnih interakcij in socialnih stikov, je bolezen priplavala na površje ...

»Najhuje je, če imaš demenco – misliš pa, da je nimaš«

»Najhuje je, če imaš demenco – misliš pa, da je nimaš«

»V času pandemije novega koronavirusa resnično ne potrebujemo avtokratskih, strogih ukrepov, ki bi iz celotne družbe naredili eno veliko infekcijsko kliniko. Ko bomo dopustili dialog in humanejši pristop, bo nastopil stranski učinek: maske ne bodo več predmet politične volje v smislu, ali sem za to ali nisem, ampak bo to postal povsem preprost, vendar učinkovit ukrep, s katerim bomo pandemijo lahko udušili,« je v sklopu meseca, ki je na globalni ravni posvečen ozaveščanju o alzheimerjevi bolezni, natanko na dan alzheimerjeve bolezni (21. september), opozoril naš najvidnejši strokovnjak za demenco, prof. dr. Zvezdan Pirtošek. V sodobni družbi je še vedno veliko momentov, ki narekujejo stigmatizacijo obolelih z demenco – zdaj, v času pandemije, pa so se težave obolelih in njihovih svojcev oziroma skrbnikov izrazito povečale.

Kako pri tako kompleksnem problemu, kot je parkinsonova bolezen, sestaviti vse koščke sestavljanke?

Kako pri tako kompleksnem problemu, kot je parkinsonova bolezen, sestaviti vse koščke sestavljanke?

Parkinsonova bolezen, napredujoče nevrodegenerativno obolenje možganov, se kaže z zelo različnimi obrazi in lahko zelo dolgo ostane neprepoznano, zlasti v takih primerih, ko se pred pojavom tresavice (tremorjem) ali upočasnjenosti gibov oboleli lahko tudi več let spopada z različnimi nemotoričnimi simptomi. Bolniki, ki imajo, denimo, bolečine v sklepih ali v prsih, motnje pri uriniranju (pri moških se pojavijo tudi erektilne motnje), napade tesnobe, so depresivni, imajo težave s prebavo (zaprtje), moten spanec (neprijetne sanje, bolnik med spanjem kriči, brca), pomoč praviloma iščejo pri številnih drugih specialistih, le pri nevrologih ne. A prav navedeni znaki izrazito vplivajo na to, kam se bo nagnila diagnostična tehtnica.