Značka: 500 všečkov

Značka: 500 všečkov

Ukrepi

Darko Siuka: »Že čez tri ali štiri tedne bo zgodba, povezana z epidemijo, bistveno drugačna – takrat bodo tudi ti, ki zdaj dvomijo, začeli verjeti!«

O razlogu, zakaj so pri nas okužbe s koronavirusom SARS-Cov-2 ponovno začele naraščati – kljub temu, da smo bili konec pomladi že tako rekoč na varni strani –, verjetno ni treba izgubljati besed. Očitno je, da je revolt proti priporočenim (ne zapovedanim) zaščitnim ukrepom všečnejši; logično je, da se na demokratičnem piedestalu lahko zvrstijo povsem raznolika prepričanja, pa naj nekatera med njimi stojijo na še tako trhlih temeljih. Trenutno se torej marsikomu zdi všečen ali celo edino sprejemljiv dvom – dvom v priporočila vlade, ki pa v tej zadevi sploh ni relevantni dejavnik, saj ukrepa na podlagi multidisciplinarno oblikovanih strokovno-medicinskih priporočil. A kljub temu mnogi zaščitne ukrepe – ti so v resnici najblažja pot za izhod iz trenutne COVID resničnosti, ki nikakor ni spodbudna – zavračajo kot nepotrebni nesmisel, ki omejuje njihovo osebno svobodo. In kakšne bodo posledice?

Transplantacije

14-letnici s cistično fibrozo presadili pljuča in ji podarili novo življenje

V Sloveniji je program presaditev pljuč (ponovno) začel z delovanjem pred dvema letoma, simbolično uverturo je predstavljal kompleksni poseg, v sklopu katerega so pacientki uspešno presadili obe pljučni krili. Osmega avgusta letos (v noči s petka na soboto) pa se je zgodila nova prelomnica: med devet ur trajajočo operacijo so 14-letnemu dekletu s cistično fibrozo obolela pljuča zamenjali z zdravimi; v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana je bila to prva presaditev pljuč pri otroku. Deklica je z novimi pljuči samostojno lahko zadihala že drugi dan po transplantaciji in danes, ko so o tem posegu prvič javno spregovorili, je njeno počutje odlično.

Ukrepi

Odzivi zdravnikov na očitke o »seznamih smrti«

Na javno blatenje zdravnikov in njihovih sodelavcev, ki se je v zadnjem času odvijalo v medijih in na politični ravni – na račun domnevnih »seznamov smrti« in posledičnih očitanj o diskriminatorni in nezakoniti obravnavi varovancev v domovih za starejše med epidemijo –, se je odzvala tako rekoč vsa slovenska medicinska stroka. Navedbe stanovskega kolega dr. Dušana Kebra, nekdanjega ministra za zdravje, ki je s tovrstnimi javno izraženimi sumi sprožil plaz medijskih objav in odzivov, so zdravniki ocenili kot neutemeljene pa tudi škodljive, saj da bo na ta račun še dolgo trpela zaupnost odnosa med zdravnikom in pacientom.

Ukrepi

Fizioterapija v času epidemije: pri težkih obolenjih zamujenega časa za ukrepanje ne bo mogoče nadoknaditi, otroci z razvojnimi motnjami pa so že pet tednov brez terapij ...

Epidemija novega koronavirusa bo pustila posledice na vseh ravneh in tako rekoč na vseh ljudeh, predvsem pa na obolelih – pri nekaterih med njimi bodo problemi, nastali zaradi »zamrznitve« izvajanja zdravstvenih storitev v prvi fazi epidemije, resni, lahko tudi nepopravljivi. To potrjujejo tudi izkušnje v fizioterapevtski dejavnosti, zlasti na primarni ravni zdravstvenega varstva.

Ukrepi

Zaposlenim v zdravstvu je danes zavrelo – obljubljenih dodatkov za nevarnost in dodatne obremenitve v času epidemije (za zdaj) ne bo

Ko sem videla dopis, ki ga je minister za zdravje Tomaž Gantar naslovil na vodstva vseh zdravstvenih domov in bolnišnic, se mi je zdelo najverjetneje, da je v javnosti zaokrožila nekoliko zapoznela, brez dvoma neokusna prvoaprilska šala – dokument je bil namreč podpisan 1. aprila. V zdravstvenih ustanovah so ga prejeli včeraj. Šok zaposlenih je precejšen in upravičen, kajti resorni minister vodstva zavodov poziva k zadržanju (tako pogosto in nedvoumno obljubljanega) izplačila dodatka za nevarnost in posebne obremenitve v času epidemije COVID-19 ter dodatkov za delo v posebnih razmerah.

Ukrepi

Milan Krek: »Prekleto dobro smo se zavedali, kaj se dogaja, vendar nas v Ljubljani niso hoteli slišati«

»Če države ne bodo sprejele doslednih ukrepov in omejitev, s katerimi bo mogoče preprečiti širjenje okužb z novim koronavirusom in zbolevanje za COVID, se bo na globalni ravni okužilo 7.000.000.000 ljudi, umrlo jih bo 40.000.000 – če pa bomo vsi celovito ukrepali, bo okuženih 2.500.000.000 in umrlih 10.000.000. Gre za 30 milijonov življenj, za katera se trudimo, da bi jih rešili!« je danes s primerjavo dveh scenarijev glede možnih globalnih posledic pandemije novega koronavirusa predstojnik koprske območne enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) Milan Krek, specialist javnega zdravja, boleče zarezal v aktualno resničnost, katere del je tudi Slovenija, in naredil analitični razrez dosedanjih ukrepov pri nas.

Ukrepi

Prepovedati je treba ves promet z odpadki iz evropskega žarišča pandemije v Slovenijo

Kljub izrednim razmeram, ki jih v Sloveniji narekuje novi koronavirus, iz žarišča pandemije italijanski tovornjaki vsak dan v Salonit Anhovo nemoteno dovažajo pošiljke odpadkov. Ne glede na apele domačinov, ki opozarjajo, da je to početje zlasti v zdajšnjih okoliščinah treba ustaviti. In ne glede na to, da bi bil vnos ali prenos okužb s koronavirusom SARS-CoV-2 lahko usoden za številne domačine, ki so zaradi pretekle dejavnosti omenjene tovarne dobili grozljivo dediščino, izraženo v največjem bremenu azbestnih in rakavih obolenj na Slovenskem. Kdaj bodo torej odgovorni prisluhnili enemu izmed najbolj ranjenih področij Slovenije in poskrbeli za dobro tamkajšnjega prebivalstva – v času epidemije, pa tudi sicer?

Ukrepi

Rok Ravnikar se s COVID vstopne točke ob milijontem okuženem Zemljanu odziva na polemike o splošni uporabi zaščitnih mask: »Odgovor je: da, nujno!«

Zelo verjetno je, da Slovenija v boju z epidemijo novega koronavirusa ne bo imela opraviti z najbolj črnim scenarijem, primerljivim s španskim ali italijanskim, toda neznank je še vedno veliko. Zato je v resnici največ, kar lahko naredimo, da se dosledno držimo (samo)izolacije, ostajamo na varni strani – torej doma, se med sprehodi držimo zase in nasploh skrbimo za vse priporočene higienske ukrepe, vključno z nošenjem zaščitne maske in rokavic. Po drugi strani pa je res, da so mešana sporočila stroke in pristojnih strokovnih institucij o tem, ali je splošna uporaba zaščitnih mask smiselna ali ne, povsem po nepotrebnem vzbudila dvom, ki ni utemeljen.

Ukrepi

Vlada v drastično ukrepanje, zdravniki pozivajo: »Pa kaj vam ni jasno?! Bodi doma! S tem, ko se družiš, lahko koga ubiješ! Ljudje, vi res nimate vesti!«

Vlada bo najverjetneje že danes, na dopisni seji, odhode od doma dodatno omejila. Zakaj? Zato, ker ključni problem naraščanja okužb in zbolevanja za COVID-19 korenini v navadah in razvadah, ki se jim mnogi, ne glede na epidemijo novega koronavirusa, očitno niso sposobni začasno odpovedati, ne v svoje in ne v skupno dobro. Da bi Slovenci vendarle razumeli pomen sporočila: 'Ostani doma!' in ga dosledno upoštevali, so se v zadnjem času trudili mnogi, tudi zdravniki in vsi ostali zdravstveni delavci ter bolniki, vendar opozorila očitno niso zalegla.

Ukrepi

Zakaj lahko z nošenjem zaščitne maske rešimo svoje življenje in tudi življenja drugih

Ko sem pred poldrugim mesecem strokovnjake s področja epidemiologije spraševala o najnujnejših ukrepih za preprečitev okužbe z novim koronavirusom, vključno z uporabo zaščitne maske, so bili odgovori enoznačni: v Sloveniji splošna uporaba mask ni niti smiselna niti priporočljiva. Izjema so bili oboleli in strokovni (zdravstveni) kader – za zaščito obojih naj bi bilo poskrbljeno v sklopu zdravstvenih in socialno-varstvenih ustanov. No, do danes so se tovrstna stališča močno spremenila. Že sicer kadrovsko zdesetkani zaposleni v zdravstvu, ki si glede na pričakovano povečanje števila obolelih s COVID-19 preprosto ne smejo dovoliti, da bi omagali ali zboleli, so še vedno prisiljeni delati v nevzdržnih in tudi nevarnih okoliščinah, saj zaščitne opreme močno primanjkuje. Po drugi strani pa je obveljal novi, strokovni narekovani imperativ, ki vsakomur med nami polaga na srce: nadenite si masko, če morate od doma v trgovino, lekarno ali na delo – pred okužbo ne boste zaščitili le sebe, ampak tudi druge.