Značka: 500 všečkov

Značka: 500 všečkov

Ukrepi

»Rezervni scenarij vidim, žal, kot scenarij brez zdravstvenih delavcev,« poudarja zdravnik Matej Dolenc iz jeseniške splošne bolnišnice, kjer je zaradi okužbe z novim koronavirusom odsotnih 50 zaposlenih

Epidemiološke razmere, ki jih narekuje močno plimovanje drugega vala epidemije novega koronavirusa po vsej Sloveniji, so trenutno najslabše na Gorenjskem. Kako se s tem izzivom soočajo v splošni bolnišnici na Jesenicah, ki je tako rekoč eno samo gradbišče, saj jih je epidemija ujela sredi izvajanja požarne in energetske sanacije? Kako se s prilivom bolnikov – pa ne le posameznikov, ki potrebujejo zdravljenje v bolnišnici zaradi težke oblike prebolevanja COVID-19, ampak tudi bolnikov z vsemi drugimi obolenji, pri katerih je takojšnje zdravljenje prav tako nujno – spopadajo kadrovsko zdesetkani zdravstveni timi, v katerih zaradi okužbe s koronavirusom SARS-CoV-2 še vedno pogrešajo 50 obolelih sodelavcev?

Manipulacije

Sramotni izpad poslanca Mihe Kordiša, ki je zdravnike označil za mazače, so ostro obsodili prof. dr. Marko Noč, dr. Erik Brecelj, Krištof Zevnik in drugi zdravniki iz skupne zdravstvo.si

»Zdravnice in zdravniki smo vestni in odgovorni pri opravljanju svojega dela – ne glede na to, kje in kako svoje delo opravljamo. Svoje bolnike zdravimo enako, ne glede na njihovo politično opredelitev ali katerokoli drugo osebno okoliščino,« so v sinočnjem odzivu na sramotni izpad poslanca Levice Mihe Kordiša zapisali zdravniki Erik Brecelj, Marko Noč, Krištof Zevnik, Gorazd Kalan, Matej Beltram, Matija Kališnik, Matija Krkovič, Samo Vesel, Blaž Mrevlje, Igor Muževič, Simon Podnar in Andrej Vranič, ki si v sklopu skupine zdravstvo.si prizadevajo za ključne izboljšave v slovenskem zdravstvu. Kordiš je v sklopu obravnave petega protikoronskega paketa namreč zdravnice in zdravnike, ki ne delajo v sklopu javnega zdravstva, označil za mazače; omenjena dvanajsterica zdravnikov izjavo ostro obsoja ter pričakuje in zahteva ukrepanje.

Ukrepi

Institut Jožef Stefan: »Že prihodnjo soboto bo pri nas hospitaliziranih najmanj 250 bolnikov, okuženih z novim koronavirusom, dan kasneje pa bo vsaj 50 obolelih potrebovalo intenzivno zdravljenje!«

Slovenija je globoko v drugem valu epidemije novega koronavirusa. Po napovedih instituta Jožef Stefan bo v Sloveniji že prihodnjo soboto zaradi zahtevnejše oblike prebolevanja okužbe s koronavirusom SARS-CoV-2 pri nas hospitaliziranih 250 bolnikov, dan kasneje pa bo 50 obolelih potrebovalo zdravljenje v enoti intenzivne terapije. Te številke so povedne in opozorilne. Kajti ko bo zadoščeno vsem tem kriterijem, vključno s povečevanjem števila okuženih na 100.000 prebivalcev, bodo izpolnjeni tudi pogoji za prehod na tako imenovani rdeči seznam ukrepov in za ponovno razglasitev epidemije. 

Rak

Med nami je veliko zmagovalk, »super žensk«, ki jim je raka dojk uspelo premagati in ki svojo izkušnjo delijo z drugimi, da bi pomagale pri ozaveščanju o pomenu pravočasne skrbi za zdravje

Težko si je predstavljati, kakšno kalvarijo mora prestati človek potem, ko mu postavijo diagnozo rak. A izkušnja s prebolevanjem je bistveno drugačna, če bolezen odkrijejo v zgodnji fazi, ko je ta še ozdravljiva, kajti v takem primeru je zdravljenje bistveno manj invazivno, prognoza pa boljša. Zato v tem rožnato obarvanem mesecu, posvečenem ozaveščanju o pomenu zgodnjega odkrivanja raka dojk, težke zgodbe z dobrim epilogom še toliko glasneje odmevajo; med nami je veliko zmagovalk, »super žensk«, ki jim je raka na prsih uspelo premagati in ki svojo izkušnjo delijo z drugimi, da bi pomagale pri ozaveščanju o pomenu pravočasne skrbi za zdravje.

Preventiva

D vitamin dokazano učinkovit v boju proti najhujšim posledicam okužb z novim koronavirusom

Med pomembne, a še vedno preveč prezrte zaščitne ukrepe za preprečevanje (škodljivih in nemalokrat tudi usodnih posledic) okužb z novim koronavirusom spada tudi jemanje vitamina D. Doslej je bil ta preventivni ukrep »le« priporočen, zdaj je to priporočilo nedvoumno potrjeno – z rezultati španske interventne randomizirane študije, ki je prvi neposredni dokaz, da dodajanje vitamina D pri obolelih s COVID-19, ki potrebujejo zdravljenje v bolnišnici, pomembno pripomore k zmanjšanju nadaljnjih zapletov, ki bi sicer zahtevali zdravljenje v enoti intenzivne terapije.

Ukrepi

Darko Siuka: »Že čez tri ali štiri tedne bo zgodba, povezana z epidemijo, bistveno drugačna – takrat bodo tudi ti, ki zdaj dvomijo, začeli verjeti!«

O razlogu, zakaj so pri nas okužbe s koronavirusom SARS-Cov-2 ponovno začele naraščati – kljub temu, da smo bili konec pomladi že tako rekoč na varni strani –, verjetno ni treba izgubljati besed. Očitno je, da je revolt proti priporočenim (ne zapovedanim) zaščitnim ukrepom všečnejši; logično je, da se na demokratičnem piedestalu lahko zvrstijo povsem raznolika prepričanja, pa naj nekatera med njimi stojijo na še tako trhlih temeljih. Trenutno se torej marsikomu zdi všečen ali celo edino sprejemljiv dvom – dvom v priporočila vlade, ki pa v tej zadevi sploh ni relevantni dejavnik, saj ukrepa na podlagi multidisciplinarno oblikovanih strokovno-medicinskih priporočil. A kljub temu mnogi zaščitne ukrepe – ti so v resnici najblažja pot za izhod iz trenutne COVID resničnosti, ki nikakor ni spodbudna – zavračajo kot nepotrebni nesmisel, ki omejuje njihovo osebno svobodo. In kakšne bodo posledice?

Transplantacije

14-letnici s cistično fibrozo presadili pljuča in ji podarili novo življenje

V Sloveniji je program presaditev pljuč (ponovno) začel z delovanjem pred dvema letoma, simbolično uverturo je predstavljal kompleksni poseg, v sklopu katerega so pacientki uspešno presadili obe pljučni krili. Osmega avgusta letos (v noči s petka na soboto) pa se je zgodila nova prelomnica: med devet ur trajajočo operacijo so 14-letnemu dekletu s cistično fibrozo obolela pljuča zamenjali z zdravimi; v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana je bila to prva presaditev pljuč pri otroku. Deklica je z novimi pljuči samostojno lahko zadihala že drugi dan po transplantaciji in danes, ko so o tem posegu prvič javno spregovorili, je njeno počutje odlično.

Ukrepi

Odzivi zdravnikov na očitke o »seznamih smrti«

Na javno blatenje zdravnikov in njihovih sodelavcev, ki se je v zadnjem času odvijalo v medijih in na politični ravni – na račun domnevnih »seznamov smrti« in posledičnih očitanj o diskriminatorni in nezakoniti obravnavi varovancev v domovih za starejše med epidemijo –, se je odzvala tako rekoč vsa slovenska medicinska stroka. Navedbe stanovskega kolega dr. Dušana Kebra, nekdanjega ministra za zdravje, ki je s tovrstnimi javno izraženimi sumi sprožil plaz medijskih objav in odzivov, so zdravniki ocenili kot neutemeljene pa tudi škodljive, saj da bo na ta račun še dolgo trpela zaupnost odnosa med zdravnikom in pacientom.

Ukrepi

Fizioterapija v času epidemije: pri težkih obolenjih zamujenega časa za ukrepanje ne bo mogoče nadoknaditi, otroci z razvojnimi motnjami pa so že pet tednov brez terapij ...

Epidemija novega koronavirusa bo pustila posledice na vseh ravneh in tako rekoč na vseh ljudeh, predvsem pa na obolelih – pri nekaterih med njimi bodo problemi, nastali zaradi »zamrznitve« izvajanja zdravstvenih storitev v prvi fazi epidemije, resni, lahko tudi nepopravljivi. To potrjujejo tudi izkušnje v fizioterapevtski dejavnosti, zlasti na primarni ravni zdravstvenega varstva.

Ukrepi

Zaposlenim v zdravstvu je danes zavrelo – obljubljenih dodatkov za nevarnost in dodatne obremenitve v času epidemije (za zdaj) ne bo

Ko sem videla dopis, ki ga je minister za zdravje Tomaž Gantar naslovil na vodstva vseh zdravstvenih domov in bolnišnic, se mi je zdelo najverjetneje, da je v javnosti zaokrožila nekoliko zapoznela, brez dvoma neokusna prvoaprilska šala – dokument je bil namreč podpisan 1. aprila. V zdravstvenih ustanovah so ga prejeli včeraj. Šok zaposlenih je precejšen in upravičen, kajti resorni minister vodstva zavodov poziva k zadržanju (tako pogosto in nedvoumno obljubljanega) izplačila dodatka za nevarnost in posebne obremenitve v času epidemije COVID-19 ter dodatkov za delo v posebnih razmerah.