Značka: 500 všečkov

Značka: 500 všečkov

Ukrepi

Klemen Markeš o narobe svetu v zdravstveni negi: »Srednja medicinska sestra dopoldne ne sme dati injekcije, infuzije, previti rane – popoldne pa to zna, zmore in mora narediti«

Klemen Markeš dela kot zdravstveni tehnik v Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Soča, je pa tudi predsednik Strokovnega združenja izvajalcev zdravstvene in babiške nege Slovenije. To poklicno, nepridobitno združenje strokovnega osebja s področja zdravstvene in babiške nege si prizadeva predvsem za ustrezno umestitev srednjih medicinskih sester v sistem, ki jim je pred leti odvzel precejšen del pooblastil za delo z bolniki in jih prenesel na diplomirane medicinske sestre. Ključni paradoks je, da srednje izobraženi kader vse to delo še vedno opravlja, vendar zanj ne dobi plačila. Bo s sprejetjem strokovnih kompetenc na področju zdravstvene nege kaj bolje?

Ukrepi

Bo še en faux pas slovenskega zdravstva odgnal vrhunskega strokovnjaka, prof. dr. Tomislava Klokočovnika?

Prof. dr. Tomislav Klokočovnik, predstojnik Kliničnega oddelka za kirurgijo srca in ožilja Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana, odhaja. Zaradi pritožb in obtožb skupine zdravnikov. Upravičenih ali povsem krivičnih? In kakšne bodo posledice tega dejanja, ki skorajda preveč srhljivo spominja na dogajanje, povezano z otroško srčno kirurgijo? Več o tem v intervjuju s prof. dr. Tomislavom Klokočovnikom za zdravstveni portal.

Ukrepi

Ponižanje mladih zdravnikov, ki od danes dalje nimajo več pravice do receptov za osebno rabo

Danes je začel veljati novi pravilnik o receptih za osebno rabo, ki to pravico odvzema približno 1000 slovenskim zdravnikom, ki so brez licence – bodisi je nimajo več, ker so prenehali delati kot zdravniki in so tako izgubili dovoljenje za opravljanje zdravniškega dela, ali pa je še nimajo, ker še niso opravili specialističnega izpita. In prav pri slednjih prihaja do nevzdržnega paradoksa – ti mladi zdravniki namreč lahko zdravijo paciente, izgubili pa so pravico, da bi predpisali zdravila sebi ali svojim bližnjim.

Rehabilitacija in socialna varnost

Bolniki z rakom: najprej jih prizadene bolezen, potem pa še sistem

V resnici si je težko predstavljati, na kako neverjetne in nepredstavljive ovire v sistemu, ki naj bi mu prvenstveno nudil zaščito, naleti človek, ko resno zboli. Ko ustaljeni tok življenja njega in njegovih bližnjih nenadno in nepričakovano povsem preusmeri težka, nepredvidljiva bolezen, pri čemer je izid te življenjske preizkušnje včasih nemogoče napovedati. Kot da že diagnoza sama po sebi ne bi bila dovolj stresna in boleča, se začno kopičiti številne dileme, težave in vprašanja, odgovori pa se vse prepogosto izgubijo v sistemskem labirintu, za katerega se zdi, kot da bi bil ustvarjen za zapletanje, oteževanje in krajo upanja v času, ko je pravzaprav upanje tisto edino, kar sploh še ostane človeku v stiski. Kot da breme bolezni samo po sebi ni dovolj, ampak mora nastala razpoka v življenju dobiti odmev še v izgubi socialne varnosti.

Inovacije

Rekonstrukcija nosu na podlahti s pomočjo 3D modela – slovenska inovacija je pacientki po amputaciji nosu zaradi kožnega raka omogočila novo življenje

Invazivni kožni rak. Diagnoza, zaradi katere je bila amputacija nosu neizogibna, je mladi, aktivni ženski postavila življenje na glavo. Dobila je estetsko protezo, vendar življenje preprosto ni moglo biti več enako. Kaj narediti? Implantacija darovanega organa ni prišla v poštev, ker bi se zaradi obveznega jemanja imunosupresivnih zdravil, ki preprečujejo, da bi organizem zavrnil »tujek«, maligna bolezen lahko ponovila. Ekipa ljubljanskega UKC s prof. dr. Urošem Golobičem Ahčanom na čelu je našla rešitev: popolna rekonstrukcija nosu na podlahti s pomočjo tridimenzionalnega modela, nakar so novi nos, ko je bil oživčen in ožiljen, prenesli na obraz.

Transplantacije

Matjaž Turel: »Ponosen sem na naš oddelek in na našo češnjo na torti – transplantacije pljuč«

V UKC Ljubljana so prvič in doslej edinič opravili enostransko presaditev pljuč leta 2003. Pred 15 leti. Potem so vse pljučne bolnike, ki so potrebovali zdravljenje s transplantacijo, vozili na Dunaj, medtem ko so jih v Ljubljani na presaditev pripravili, po njej pa skrbeli za nadaljnje zdravljenje in obravnavo. Septembra letos pa je prišlo do že dolgo pričakovane in napovedovane prelomnice. V ljubljanskem UKC je multidisciplinarni tim uspešno izvedel kompleksno in zelo zahtevno zdravljenje – pacientki so, prvič doslej, uspešno presadili obe pljučni krili. Več o programu presaditve pljuč z Matjažem Turelom, ki je v to dejavnost vpet že ves čas.

Ukrepi

Samo Fakin: »Tisti, ki jim zdajšnji sistem ustreza, si ne želijo sprememb – a do teh bo moralo priti, pospešeno!«

Da Samo Fakin delovanje zdravstvenega sistema pozna v najbolj filigranskih podrobnostih, je jasno. Prav tako ni dvoma o tem, da ne bi bil vešč pogovarjanj in dogovarjanj z vsemi glavnimi akterji v zdravstveni sferi, katerih interesi se med seboj precej razhajajo, niso pa nezdružljivi. Povsem umestno pa je vprašanje, ali mu bo, ko bo za naslednja štiri leta prevzel vodenje izjemno kompleksnega, ranljivega in tudi že močno ranjenega zdravstvenega sistema, recepte, ki jih vidi kot najboljše, tudi v resnici uspelo udejanjiti.

Reforma

Uroš Golobič Ahčan: »Po toči zvoniti je prepozno. Sanacije po toči so drage, v zdravstvu pa še dražje, saj gre za življenja!«

Uroš Golobič Ahčan, profesor in doktor znanosti, je specialist plastične, rekonstrukcijske in estetske kirurgije, vrhunski strokovnjak, zaslužen za izjemne dosežke v tej veji medicine, poznan in priznan doma v tujini. Njegova ekipa je pred kratkim prva na svetu uspešno izvedla izjemno zahteven poseg, ki že močno odmeva v mednarodnih strokovnih krogih – kirurško rekonstrukcijo amputacije nosu, pri kateri so pacientki nos naredili iz kosti in mehkih tkiv roke, nato pa ga presadili nazaj na obraz. Slovenska medicina je tako ponovno dodala pomemben kamenček v mozaik svetovnega znanja na področju rekonstrukcijske kirurgije.