D vitamin dokazano učinkovit v boju proti najhujšim posledicam okužb z novim koronavirusom

D vitamin dokazano učinkovit v boju proti najhujšim posledicam okužb z novim koronavirusom

Med pomembne, a še vedno preveč prezrte zaščitne ukrepe za preprečevanje (škodljivih in nemalokrat tudi usodnih posledic) okužb z novim koronavirusom spada tudi jemanje vitamina D. Doslej je bil ta preventivni ukrep »le« priporočen, zdaj je to priporočilo nedvoumno potrjeno – z rezultati španske interventne randomizirane študije, ki je prvi neposredni dokaz, da dodajanje vitamina D pri obolelih s COVID-19, ki potrebujejo zdravljenje v bolnišnici, pomembno pripomore k zmanjšanju nadaljnjih zapletov, ki bi sicer zahtevali zdravljenje v enoti intenzivne terapije.

D vitamin dokazano učinkovit v boju proti najhujšim posledicam okužb z novim koronavirusom

Zato je zdravnik Darko Siuka, ki že mesece opozarja na pomen vitamina D pri omejevanju širjenja okužb z novim koronavirusom in pri blaženju posledic bolezni COVID-19, vlado pozval k nujni in takojšnji pripravi strategije za zaščito z D vitaminom. Ta naj bi bila namenjena predvsem tistim skupinam prebivalstva, ki so najbolj izpostavljene tveganju za okužbo in za težek potek bolezni COVID, pa tudi obolelim, pri katerih bi na ta način lahko preprečili nadaljnje zaplete. Predlog, ki je trenutno v fazi razprave, je Siuka vladi poslal 23. septembra.


Novi koronavirus in D vitamin

  • V video pogovoru s prof. dr. Marijo Pfeifer in v video izjavi asist. Darka Siuke razgrinjamo znanstvene in izkustvene razloge, ki govorijo v prid jemanju vitamina D – tudi v smislu zaščite pred okužbo z novim koronavirusom oziroma pred zapleti pri prebolevanju bolezni COVID-19.

Vitamin D oziroma tako imenovani »sončni vitamin« je edini vitamin, ki ga telo lahko proizvede samo, z endogeno sintezo. 

Vitamin, ki v telesu deluje kot hormon in ima receptorje skoraj v vseh celicah ter spodbuja prepisovanje več kot 200 različnih genov, se tvori v koži pod vplivom sončnih žarkov (ultravijolični žarki B), ki jih je med aprilom in septembrom največ med 10. in 16. uro, ko sončna svetloba skozi atmosfero potuje navpično. Za preskrbljenost z vitaminom D v tem času zadostuje, če del kože, ki pa takrat ne sme biti premazana z zaščitno kremo, soncu izpostavimo za deset do 15 minut – to pomeni, da zadosten odmerek dobimo že med običajnimi opravki ali med krajšim sprehodom, pri čemer velja paziti, da z izpostavljanjem kože soncu ne pretiravamo. 

Kako se kaže pomanjkanje »sončnega vitamina« in kako ta manko preprečevati

Presežna količina vitamina D, ki nastaja ob izpostavljenosti soncu, ostaja v telesu – v krvi in v maščobnem tkivu –, vendar zaloge sčasoma poidejo. Pozimi, denimo, bi morali, če bi želeli dobiti dovolj D vitamina, biti na soncu najmanj dve uri in pol, ker je kot ultravijoličnih B žarkov takrat povsem drugačen in gre skozi debelejše plasti atmosfere. Dejstvo je, da človek zlasti v jesenskem in zimskem času vitamina D ne dobi dovolj, četudi veliko časa prebije na svežem zraku in na soncu.

D vitamin skrbi za presnovo kalcija in fosfata, omogoča mineralizacijo kosti ter krepi delovanje imunskega sistema. V vseh življenjskih obdobjih je ključnega pomena za razvoj, za obnavljanje kosti in zob ter za krepitev odpornosti; znižuje krvni tlak, izboljšuje izločanje inzulina, zmanjšuje možnost za nastanek avtoimunskih bolezni.

Pomanjkanje D vitamina je izrazitejše in pogostejše pri posameznikih, ki se po cele dneve zadržujejo v zaprtih prostorih, bodisi zaradi dela bodisi zato, ker obsedijo za računalnikom ali ker zaradi bolezenskih težav ali fizičnih ovir ne morejo ven; pri starejših koža slabše tvori vitamin D, pri posameznikih s preveliko telesno težo pa se ta vitamin skladišči v maščobnem tkivu. Do pomanjkanja D vitamina pride tudi pri posameznikih z boleznimi jeter, ledvic ali prebavil – pa tudi pri bolnikih, ki jemljejo glukokortikoide ali zdravila proti epilepsiji.

Dokler je pomanjkanje vitamina D zmerno, se kaže kot kronična utrujenost, slabša odpornost proti akutnim (predvsem virusnim) okužbam dihal, zaznamo ga lahko tudi kot neznačilne kronične bolečine v mišicah, pri starejših posledično pride do zmanjšanja mineralne kostne gostote, pogostejši so padci pa tudi zbolevanje za rakom ...

Za ustrezno preskrbljenost organizma z vitaminom D je ključnega pomena tudi pravilna prehrana, za katero asist. Siuka pravi: »Sodobna hrana je sicer okusna, vendar je zelo revna, kar se tiče hranil. V Skandinaviji, na primer, imajo manj težav zaradi pomanjkanja D vitamina, ker ga dodajajo v hrano, na primer v mlečne izdelke.« Podobno bo v prihodnje tudi pri nas. 

Sicer pa je, kar se tiče hrane, veliko D vitamina v ribah (losos, sardine, tuna, postrv), jajcih, v surovem maslu, siru, polnomastnem mleku in jogurtu ... Priporočeni količini dnevnega vnosa vitamina D zadostimo, če, na primer, pojemo 31 gramov lososa.

hrana, bogata z vitaminom d

Jemanje D vitamina lahko pomembno zmanjša verjetnost za hude zaplete pri COVID-19

Interventna randomizirana študija, v katero so v univerzitetni bolnišnici v Cordobi v Španiji vključili 76 bolnikov, ki so jih po okužbi z novim koronavirusom morali hospitalizirati, je prva, ki je nedvoumno potrdila, da dodajanje D vitamina lahko pomembno zmanjša verjetnost, da bo prebolevanje bolezni COVID-19 vodilo v zaplete, zaradi katerih bo zdravljenje v enoti intenzivne terapije neizogibno. 

Po prepričanju asist. Siuke »ne bi bilo prav in etično, da bi glede na izjemno dobre rezultate te študije kot zdravnik molčal – kot nisem molčal, ko smo marca predlagali uvedbo zaščitnih ukrepov«. Zato se je odločil, da z apelom, glede katerega se na spletni strani vlade še vedno odvija glasovanje, predlaga, naj Slovenija (v prihajajočem obdobju, ko lahko pričakujemo ne le bistveno večje število na novo okuženih, ampak tudi vedno več obolelih, pri katerih bo prebolevanje bolezni COVID vodilo v kritično fazo, zato bo neizogibno zdravljenje v enoti za intenzivno terapijo) med strateške zaščitne ukrepe uvrsti tudi jemanje vitamina D.

»Z jesenjo in zimo se zaloge in ravni vitamina D v organizmu zmanjšujejo – vemo pa, da v primeru pomanjkanja tega vitamina lahko pričakujemo težji potek bolezni COVID-19. Španska interventna randomizirana raziskava pa je prvi neposredni dokaz, da dodajanje vitamina D3 (25-hidroksivitamin D) pri COVID bolnikih močno zmanjša potrebo po hospitalizaciji v enoti intenzivne terapije. Od 50 bolnikov, ki so jih zdravili v skladu z bolnišničnim protokolom in ki so prejeli terapijo s hidroksiklorokinom in azitromicinom, dodatno pa so prejemali tudi vitamin D, so le enemu morali pomagati v enoti intenzivne terapije, nihče ni umrl in pri nobenem v sklopu bolnišničnega zdravljenja ni prišlo do zapletov. Med preostalimi 26 bolniki, ki vitamina D niso prejeli, pa jih je kar 13 potrebovalo zdravljenje v enoti intenzivne terapije, dva sta umrla, medtem ko pri ostalih ni prišlo do zapletov med zdravljenjem v bolnišnici,« poudarja Darko Siuka.

Ta študija, kot izpostavlja sogovornik, »potrjuje, da vitamin D lahko močno zmanjša možnost za tvegan potek bolezni COVID-19. Po drugi strani pa ima ta vitamin v odmerkih, priporočenih v smislu preventive in terapije, neznatne možnosti za pojav neželenih učinkov – razen pri obolenjih obščitnice, hiperkalcemiji ali pri ledvičnih kamnih.« 

Splošno pomanjkanje D vitamina, izrazito predvsem pri starejših

V tem kontekstu so zelo povedni rezultati nacionalne raziskave Nutrihealth, s katero so raziskovalci dobili vpogled v preskrbljenost odraslega prebivalstva Slovenije z nekaterimi za zdravje pomembnimi vitamini in drugimi mikrohranili. Raziskava je namreč, kot opozarja prof. dr. Marija Pfeifer, na reprezentativnem vzorcu zdravih Slovencev, starih od 18 do 74 let, pokazala, da je »pomanjkanje D vitamina resnično zelo zelo veliko – predvsem v zimskem času. Meja, pod katero po strogih kriterijih lahko rečemo, da gre za pomanjkanje vitamina D, je 50 nanomolov na liter, pri čemer določamo 25-hidroksivitamin D, ki je res dober kazalec preskrbljenosti z vitaminom D – in v raziskavi je večina (80 odstotkov) Slovencev imela zmerno pomanjkanje (raven pod 50), medtem ko so pri več kot 20 odstotkih izmerili hudo pomanjkanje tega vitamina. Če to pomanjkanje traja dolgo, se lahko (tudi pri otrocih) razvije rahitis, pri odraslih pride do osteomalacije, bolezni mehkih kosti (kosti postanejo občutljive, se rade upognejo in zlomijo), bolečin v mišicah, do slabše odpornosti ...

Kateri so torej ključni razlogi, zaradi katerih svetuje(jo) jemanje vitamina D odraslim? »Po doktrini morajo D vitamin jemati majhni otroci, v prvem letu starosti jim ga dajemo preventivno, da se ne razvije rahitis. Po novem to priporočilo velja do 3. leta starosti, v zadnjem času pa študije kažejo na manko D vitamina tudi pri najstnikih. Nujno je, da D vitamin jemljejo nosečnice – in absolutno nujno bi ga morali jemati starejši, ki se večinoma zadržujejo v zaprtih prostorih. Na prvem mestu so to oskrbovanci v domovih za starejše, kajti raziskovalci v tej skupini (pri več kot 80 odstotkih) ugotavljajo hudo pomanjkanje tega vitamina (pod 30 nanomolov), kar pomeni večjo nevarnost za padce, zlome in za osteomalacijo,« opozarja prof. Pfeiferjeva.

Pozitiven vpliv vitamina D na (manjše) zbolevanje za virusnimi okužbami pozimi so potrdile številne metaanalize, zato sogovornica pojasnjuje: »Ko so ljudem, ki jim primanjkuje vitamina D, vitamin dodajali, so ti redkeje zbolevali za gripo in prehladnimi obolenji – če pa so že zboleli, je bil potek bolezni blažji. Na osnovi tega smo sklepali, da bi – glede na to, da pozimi vitamina D primanjkuje večini oziroma najmanj 80 odstotkom slovenskega prebivalstva – v tem obdobju kazalo vitamin D nadomeščati. Tudi v smislu zaščite pred hudimi posledicami okužb z novim koronavirusom.«

Pri več kot 80 odstotkih varovancev v domovih za starejše so ugotovili hudo pomanjkanje D vitamina, kar (med drugim) povečuje nevarnost za padce, zlome in za osteomalacijo. Po drugi strani pa je znano, da preventivno jemanje tega vitamina pripomore k redkejšemu zbolevanju za gripo in prehladnimi obolenji – in v tem smislu je bistvenega pomena tudi tovrstna zaščita pred hudimi posledicami okužb z novim koronavirusom.

D vitamin omogoči, da bele krvničke izdelajo endogeni antibiotik, ki ubije viruse, bakterije, glive ...

Vitamin D ima dva mehanizma, pomembna za preventivno delovanje, pravi dr. Marija Pfeifer. Po eni strani povečuje človekovo naravno odpornost. »Potrebujemo ga, da naše celice, bele krvničke – te so na sluznicah, kjer virus vstopa v telo – lahko izdelajo endogeni antibiotik, snov, ki ubije viruse, ki ubije bakterije, ki ubije glive. Da to lahko počne, pa mora imeti človek v krvi dovolj vitamina D; če ga nima, makrofagi ne morejo tvoriti aktivne oblike vitamina D in ne morejo tvoriti endogenih antibiotikov. Zato torej priporočilo, da dajemo, vzdržujemo ali vzpostavimo optimalne koncentracije D vitamina in tako zagotovimo, da bo pri človeku lahko deloval mehanizem naravne odpornosti.«

Po drugi strani pa naj bi D vitamin blažil najhujši potek bolezni COVID, ko oboleli s hudimi pljučnicami potrebujejo intenzivno terapijo, ko lahko pride do odpovedi pljuč in ko je za preživetje nujen priklop obolelega na respirator, lahko tudi za dolgo obdobje, ki ga oboleli preživi (če ga sploh preživi) v komi ... 

»V takih primerih naj bi vitamin D umirjal hud vnetni odgovor organizma, tako imenovani citokinski vihar. Zato je po mojem mnenju in po mnenju številnih strokovnjakov, ki se ukvarjajo s proučevanjem pozitivnih učinkov vitamina D, zlasti v zdajšnjem obdobju nujno, da ima prebivalstvo normalno in optimalno raven tega vitamina. To lahko zagotovimo z jemanjem holikalciferola (vitamina D3, pridobljenega iz lanolina), ki je neaktivna oblika D vitamina z izjemno širokim terapevtskim oknom, pri katerem ni nevarnosti za predoziranje oziroma za pojav neželenih stranskih učinkov,« meni sogovornica.

Prof. dr. Marija Pfeifer poudarja, da bi D vitamin obvezno morali jemati najbolj ogroženi – starostniki in posamezniki z boleznimi, pri katerih je delovanje imunskega sistema oslabljeno, zato je pri njih tveganje, da bodo zboleli za hudo obliko bolezni COVID, večje. »Po moji oceni je nezaslišano, če v takih primerih D vitamina ne bomo začeli dajati v preventivne namene. Če bi ti kljub vsemu zboleli, pa jim je treba dati večje odmerke tega vitamina; s tako doseženimi optimalnimi in varnimi koncentracijami bo namreč možnost, da bodo to bolezen bolje prestali, bistveno večja.«

Bodo izsledki narekovali novo strategijo v boju proti pandemiji?

Kot je za zdravstveni portal povedal asist. Darko Siuka, si s skupino kolegov zdravnikov že od marca prizadevajo za izvajanje ključnih zaščitnih ukrepov, med katerimi bi pomembno vlogo morali priznati tudi D vitaminu. Takrat so imeli na voljo rezultate študij iz preteklosti za druge respiratorne virusne okužbe, ki so potrjevale prednosti dodajanja tega vitamina – in temu je sledilo logično sklepanje, da enako velja tudi za novo bolezen COVID-19. 

Že od marca so si na mednarodni ravni sledile objave rezultatov opazovalnih študij prav za bolnike s COVID-19, vendar, kot opozori Darko Siuka, »te raziskave še niso bile intervencijske, vitamina D še niso dodajali kot zdravilo. Nova, randomizirana študija pa je le še podkrepila dosedanje védenje o tovrstni povezavi – in mimo teh rezultatov, ki so res dobri, enostavno ne moremo iti.«

Marija Pfeifer

Prof. dr. Marija Pfeifer, dr. med., spec. endokrinologije in predsednica Združenja endokrinologov Slovenije:

Ko so ljudem, ki jim primanjkuje vitamina D, vitamin dodajali, so ti redkeje zbolevali za gripo in prehladnimi obolenji – če pa so že zboleli, je bil potek bolezni blažji. Na osnovi tega smo sklepali, da bi – glede na to, da pozimi vitamina D primanjkuje večini oziroma najmanj 80 odstotkom slovenskega prebivalstva – v tem obdobju kazalo vitamin D nadomeščati. Tudi v smislu zaščite pred hudimi posledicami okužb z novim koronavirusom.

 

darko siuka

Asist. Darko Siuka, dr. med., spec. gastroenterologije, Klinični oddelek za gastroenterologijo UKC Ljubljana:

Vitamin D lahko močno zmanjša možnost za tvegan potek bolezni COVID-19. Po drugi strani pa ima ta vitamin v odmerkih, priporočenih v smislu preventive in terapije, neznatne možnosti za pojav neželenih učinkov – razen pri obolenjih obščitnice, hiperkalcemiji ali pri ledvičnih kamnih.

 

Na začetek članka

Portreta Marije Pfeifer in Darka Siuke: Diana Zajec; ostale fotografije: iStock

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.



Znački

Roki in sonce

Najbolj brano

logotip

 

Video

video ikona