Darko Siuka: »Govorimo o zaščitnih ukrepih, s katerimi pomagamo obvarovati zdravje drug drugega – in ne o prepovedih, ki jih imamo zato, da jih lahko kršimo!«

Darko Siuka: »Govorimo o zaščitnih ukrepih, s katerimi pomagamo obvarovati zdravje drug drugega – in ne o prepovedih, ki jih imamo zato, da jih lahko kršimo!«

Zdravnik Darko Siuka s Kliničnega oddelka za gastroenterologijo Interne klinike ljubljanskega UKC je že pred dobrimi tremi meseci, ko uporaba zaščitnih mask v zaprtih javnih prostorih pri nas uradno še ni bila uveljavljena, pripravil deset priporočil za čim uspešnejši boj proti okužbam z novim koronavirusom. Med temi priporočili je poleg jemanja vitamina D izpostavil tudi pomen uporabe zaščitnih mask v zaprtih javnih prostorih. Po omilitvi ukrepov za preprečevanje prenosa okužb SARS-CoV-2 je od danes uporaba zaščitnih mask v zaprtih prostorih ponovno v veljavi. Glede zaščite pred okužbami, ki jo omogoča uživanje D vitamina, pa skupina zdravnikov, ki so skupaj z asist. Darkom Siuko predpisovanje tega vitamina svetovali tudi družinskim zdravnikom in zdravnikom v domovih za starejše, že dobiva strokovne odmeve na mednarodni ravni – tudi z objavama v dveh uglednih strokovnih publikacijah: The British Journal of Medicine (BMJ) in Journal Mayo Clinic Proceedings.

Darko Siuka: »Govorimo o zaščitnih ukrepih, s katerimi pomagamo obvarovati zdravje drug drugega – in ne o prepovedih, ki jih imamo zato, da jih lahko kršimo!«
Darko Siuka

»Ljudje se bodo nevarnosti novega koronavirusa začeli zavedati šele, ko bo čez deset do 14 dni umrlo po pet ljudi na dan, čez štiri tedne pa 20 do 40 ljudi na dan – toda takrat bo prepozno!« je pred tremi meseci opozarjal gastroenterolog Darko Siuka; članek, ki ga je prebralo več kot 100.000 ljudi, je na zdravstvenem portalu dobil 13.000 všečkov, na portalovem facebooku pa je imel 2300 delitev. In kaj asistent Siuka pravi danes? »Prvo fazo, na katero sem opozarjal, smo doživeli, druge pa, na srečo, ne – preprečili smo jo z uporabo res učinkovitih ukrepov, med katerimi je (bilo) splošno nošenje mask v javnih prostorih ena od ključnih odločitev. Pri tem ne smemo pozabiti, da govorimo o zaščitnih ukrepih, s katerimi pomagamo obvarovati zdravje drug drugega – in ne o prepovedih, ki jih imamo zato, da jih lahko kršimo! Zato lahko rečem le, da sem izjemno vesel, da je uporaba zaščitnih mask v zaprtih javnih prostorih od danes ponovno v veljavi.« 

Prvo fazo, na katero sem opozarjal, smo doživeli, druge pa, na srečo, ne – preprečili smo jo z uporabo res učinkovitih ukrepov, med katerimi je (bilo) splošno nošenje mask v javnih prostorih ena od ključnih odločitev.

Sicer pa je asist. Darko Siuka v pogovoru za zdravstveni portal ocenil, da tovrstna zaščita pred širjenjem COVID predstavlja odličen ukrep tudi z vidika reševanja gospodarstva in turizma, ki si bosta zaradi posledic epidemije že tako ali tako težko opomogla.

In kaj bo prinesla jesen?

»Zelo povedno je namreč to, kako hitro po preklicu epidemije so se ljudje sprostili in pozabili tako rekoč na vse zaščitne ukrepe, kakor da novega koronavirusa ni več med nami. Vendar ni tako, na žalost – zato me res skrbi, kaj bo prinesla jesen. Poleti smo namreč, kar se tiče imunskega sistema, dobro preskrbljeni. Po drugi strani pa bi do jeseni ljudje povsem pozabili ne le na uporabo mask, ampak tudi na to, kako jih je treba uporabljati pravilno, kar se je pokazalo že zdaj, ko je bilo nošenje mask v zaprtih javnih prostorih le priporočeno, zato večina ljudi tega priporočila ni upoštevala ...,« ugotavlja zdravnik, ki je s skupino kolegov med prvim valom epidemije tako družinskim zdravnikom kot tudi domskim zdravnikom svetoval, naj najbolj ogroženim pacientom pomagajo s predpisovanjem vitamina D3. 

Zaščita najbolj ogroženih tudi z D vitaminom

Pomanjkanje tega vitamina, ki učinkovito pomaga pri krepitvi imunskega sistema, je namreč najizrazitejše pri skupinah prebivalstva, ki jih bolezen COVID najbolj ogroža.

»D vitamin je pomemben maščobotopen vitamin, ki vpliva na več kot 100 življenjsko pomembnih funkcij, veliko vlogo pa ima tudi pri imunskih mehanizmih in zaščiti telesa pred okužbo. Dokazano znižuje tveganje za respiratorne okužbe in pridobljene bolnišnične okužbe ... Znano je, da D vitamin lahko zniža tveganje za virusno epidemijo in celo pandemijo; že v letih 1918 in 1919 so ugotavljali pozitiven učinek sonca pri obravnavi bolnikov s špansko gripo. Ugoden učinek D vitamina pa so opisovali tudi pri kasnejših epidemijah, zlasti v obdobjih epidemije gripe,« so v dopisu kolegom v UKC opozorili asist. Darko Siuka, strokovnjakinja s področja zgodovine medicine prof. Zvonka Zupanič Slavec, ginekologinja prof. Bojana Pinter in endokrinologinja prof. Miša Pfeifer.

Omenjeni zdravniki poudarjajo, da je pomanjkanje D vitamina, ki na številne načine znižuje akutno okužbo dihal, dokazano pogostejše pri starejših, pri kadilcih, pri posameznikih s prekomerno telesno težo ter pri kroničnih bolnikih – s sladkorno boleznijo, povišanim krvnim tlakom, z različnimi gastroenterološkimi obolenji (celiakija, kronična vnetna črevesna bolezen, kronični pankreatitis), jetrno cirozo in pri mnogih drugih obolenjih. 

Pomanjkanje D vitamina, ki na številne načine znižuje akutno okužbo dihal, je dokazano pogostejše pri starejših, pri kadilcih, pri posameznikih s prekomerno telesno težo ter pri kroničnih bolnikih – s sladkorno boleznijo, povišanim krvnim tlakom, z različnimi gastroenterološkimi obolenji (celiakija, kronična vnetna črevesna bolezen, kronični pankreatitis), jetrno cirozo in pri mnogih drugih obolenjih. 

V opozorilih, da oboleli z visoko pojavnostjo pomanjkanja D vitamina praviloma spadajo tudi v skupino z največjim tveganjem za usoden izid pri prebolevanju bolezni COVID-19, so se omenjenim zdravnikom pridružili tudi gastroenterologa Matic Koželj in doc. dr. Rado Janša, kardiolog dr. Aleš Pleskovič in družinska zdravnica Angelika Marjetič Ulčakar – in v času prvega vala epidemije svetovali vsem domskim zdravnikom, naj pri varovancih, pri katerih bi virusna okužba dihal lahko močno ogrozila njihovo zdravje in tudi življenje, razmislijo o dodajanju vitamina D3.

»D vitamin ima res zelo močan imunomodulatorni učinek, zato sem se oziroma smo se skupaj s kolegi zavzeto angažirali in opozarjali na moč tovrstne zaščite zdravja, na katero tudi v prihodnje ne velja pozabiti. Navsezadnje so naše sporočilo priznali tudi v tujini. Pri nas pa je v paleti ukrepov, namenjenih obvladovanju epidemije in preprečevanju širjenja okužb, marsikaj ostalo spregledano, hote ali nehote. In to velja za vse zaščitne ukrepe. Vsi skupaj se moramo zavedati, da je nošenje maske navsezadnje tudi znak spoštovanja do drugih, skrb tudi za njihovo, ne le za lastno zdravje – in skrajni čas bi bil, da se tudi pri tem odnosu pokaže in dokaže zrelost in discipliniranost vsakogar med nami,« poudarja Darko Siuka.

Oboleli z visoko pojavnostjo pomanjkanja D vitamina praviloma spadajo tudi v skupino z največjim tveganjem za usoden izid pri prebolevanju bolezni COVID-19.

Ob tem dodaja, da se bo problem okužb s SARS-CoV-2 v vseh letnih časih izraziteje pojavljal v hlajenih, klimatiziranih prostorih, kajti za rinoviruse, torej viruse, ki povzročajo vnetja v nosni sluznici, so nizke temperature idealne.

Izogibanje možnosti okužbe z novim koronavirusom je trenutno največ, kar lahko naredimo – prekuženost populacije namreč pri nas še zdaleč ni dovolj velika, da bi lahko govorili o splošni imunosti, kajti za pretrganje verige okužb bi morali biti na novi koronavirus odporni dve tretjini prebivalstva.

Prekuženost populacije pri nas še zdaleč ni dovolj velika, da bi lahko govorili o splošni imunosti, kajti za pretrganje verige okužb bi morali biti na novi koronavirus odporni dve tretjini prebivalstva.

Smo Slovenci dovolj ozaveščeni?

Zaradi vsega tega je strokovna svetovalna skupina pod vodstvom infektologinje prof. dr. Bojane Beović, ki sicer kot zdravnica dela na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja ljubljanskega UKC, predlagala ponovno obvezno nošenje zaščitnih mask v zaprtih prostorih in javnih prevoznih sredstvih, tako kot naj bi bilo nujno tudi dosledno upoštevanje drugih zaščitnih ukrepov, vključno z razkuževanjem rok.

Po oceni članov te svetovalne skupine, ki deluje v sklopu ministrstva za zdravje, sta tako razkuževanje kot nošenje mask v zaprtih prostorih nuja, tudi če smo edini obiskovalci, ki uporabljamo tovrstne zaščitne ukrepe. »Pokažimo, da smo bolj ozaveščeni,« pravi prof. Beovićeva.

Bojana Beović in Janez Poklukar
Bojana Beović, infektologinja ter vodja strokovne svetovalne skupine za obvladovanje epidemije COVID-19 in Janez Poklukar, generalni direktor UKC Ljubljana

 

Fotografije – Darko Siuka: osebni arhiv; Bojana Beović in Janez Poklukar: STA; simbolična fotografija in grafični elementi: iStock

 

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.



Značka

zdravstveno osebje