Prof. dr. Bojana Beović: »Razplet epidemije je odvisen od vseh nas«

Prof. dr. Bojana Beović: »Razplet epidemije je odvisen od vseh nas«

Vsakomur med nami je jasno, da so številne bolezni po zaslugi dognanj in védenja sodobne medicine izgubile predznak usodnosti – in ni ga človeka, ki ne bi bil hvaležen, da tudi po postavitvi hude diagnoze njegovo življenje še ni končano, nasprotno, to je lahko še naprej kakovostno in lepo, težkemu obolenju navkljub. Sicer se še marsikaj in marsikdaj lahko zaplete, a dobre možnosti obstajajo in pacienti nemalokrat živijo naprej lepo življenje, morda še lepše, kot so ga živeli prej, saj se v takem prelomnem trenutku razporeditev vrednot izrazito spremeni; na vrh seznama pridejo tiste, ki v času, ko je človek zdrav, ostajajo pozabljene. Drugače pa se stvari odvijajo pri neznanki, kar bolezen COVID-19 še vedno je – kljub pri nas dobro prestanemu prvemu valu epidemije. Zakaj? Morda bolezen poznamo premalo (od blizu), da bi ljudje na splošno zaupali nasvetom medicinske stroke glede dosledne zaščite pred okužbo, ki je še vedno nujna, saj lahko reši ne eno, ampak veliko življenj. Bo trenutno še vedno izraziti nihilizem preglasil svarila stroke in nas bo zaradi tega drugi val epidemije novega koronavirusa zajel bistveno hitreje, kot smo pričakovali?

Prof. dr. Bojana Beović: »Razplet epidemije je odvisen od vseh nas«

S prof. dr. Bojano Beović, specialistko infektologije in vodjo strokovne svetovalne skupine, ki v sklopu ministrstva za zdravje snuje, usmerja in narekuje zaščitne ukrepe za obvladovanje epidemije SARS-CoV-2 na vseh ravneh življenja, sva se pogovarjali tako o bližajočem se drugem valu epidemije kot o vseh družbenih valovanjih, ki spremljajo aktualno situacijo v Sloveniji. Beseda je tekla tudi o izmišljenih seznamih smrti v domovih za starejše, o nujnih izboljšavah tako v zdravstvu kot v dolgotrajni negi, o razmerah na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja ljubljanskega UKC, kjer dela kot zdravnica, pa tudi o nadaljnjih ukrepih za preprečevanje širjenja okužb, kajti s skrbjo za lastno varnost poskrbimo tudi za zaščito drugih, predvsem najbolj ranljivih. Bomo torej tudi pri nas v tem kontekstu uvedli aplikacijo za sledenje stikov? Kakšna je v tej zgodbi vloga politike in kakšno sporočilo prinašajo aktualni revoltni shodi? Kaj bo prinesla jesen?

V video intervjuju sva z dr. Bojano Beović govorili o marsičem, ne le o omenjenih aktualnih problemskih iztočnicah. Sporočilo dobre pol ure trajajočega pogovora je jasno: »Ljudje, seveda, protestirajo proti ukrepom. To potrjujejo tudi primeri iz zgodovine medicine, denimo primer iz časa kolere v Angliji: ko je oblast zaprla vodnjak, v katerem je bila okužena voda, zaradi katere so ljudje zbolevali, so množice v protestu ta vodnjak odprle, se napile vode in zbolevale naprej ... Ljudje pač imajo svojo voljo – zdravniki in tudi predstavniki drugih strok pa se zavedamo svojih omejitev. Moramo povedati, kaj je smiselno in pametno, kaj ščiti zdravje in življenje – ljudje pa se, seveda, lahko odločijo drugače. Tudi to je treba razumeti, to na svetu ni nič novega ...«.

Video intervju

Datum pogovora: 19. junij; dolžina: 35 minut.


Povezave na posamezne vsebinske sklope:

Pred približno štirimi meseci, ko sva se za Zdravstveniportal.si pogovarjali o nevarnosti, ki jo predstavlja novi koronavirus, še ni bilo jasno, kako močan pečat bo pandemija pustila na globalni ravni. V Sloveniji smo prvi val epidemije uspešno premagali, potem pa pospešeno pozabili na upoštevanje še vedno veljavnih zaščitnih ukrepov. Kako resno grožnjo v tem trenutku predstavlja bližajoči se drugi val epidemije?

Bojana Beović

  • Govorjenje o drugem valu ni ustvarjanje panike ali strašenje ljudi. Gre za realnost. Virus še kroži, ni znakov, da bi oslabel – in tudi sami po zadnjih primerih vidimo, da so enako kompleksni kot tisti na začetku epidemije. Več ...
  • Ali se bo virus ponovno razširil, je odvisno od ravnanja vsakega posameznika – do neke mere pa tudi od ukrepov, ki jih predlaga stroka, in tistih, ki jih ima v rokah vlada, kot je zdaj aktualno zapiranje mej. Več ...
  • Tudi v času najbolj radikalnih ukrepov, ki pa v Sloveniji, k sreči, pravzaprav nikoli niso bili tako radikalni kot povsod drugod po svetu, je večina teh ukrepov počivala na odgovornem vedenju posameznikov. Več ...
  • Normalno življenje je treba uravnotežiti z upoštevanjem ukrepov za preprečevanje prenosov okužb. Več ...

Med prvim valom epidemije je prišlo na dan tudi veliko sistemskih pomanjkljivosti, za katere smo vedeli že prej, vendar jih bo zdaj treba pospešeno odpraviti. Se ukrepi v tej smeri že odvijajo?

Bojana Beović

  • Do neke mere že. Na vladni ravni tečejo resni pogovori glede sprejetja zakona o dolgotrajni negi, ki je bil v vladnih predalih najmanj 15 let, verjetno še dlje. To je nekaj, kar se utegne zdaj, prav zaradi epidemije, zgoditi hitreje. Prva stvar, kjer mora priti do izboljšav, so domovi za starejše. Več ...
  • Okužbe so pogostejše pri starejših, zato na naši kliniki ta problem poznamo iz prve roke; problem, s katerim se naša družba vrsto let ni ukvarjala, se je pokazal – in to ne na najboljši način – prav med epidemijo. Več ...
  • Drugi problem, na katerega prav tako že dolgo opozarjamo, je zdravstveni kader, pomanjkanje medicinskih sester in zdravnikov. Po letu 2000 se je pojavilo celo mnenje, češ da je pri nas zdravnikov preveč – kljub temu, da smo opozarjali na primerjave z drugimi državami, ki kažejo, da to ne drži. Kar se tiče skrbi za zdravje prebivalstva, je naša situacija povsem primerljiva z Avstrijo ali Italijo, kjer pa je zdravnikov 20 do 30 odstotkov več. Podobno je pri medicinskih sestrah in drugih poklicih, ki delujejo na področju zdravstva. Več ...
  • Kadrovska preskrbljenost je slaba tudi zaradi obstoječega sistema nagrajevanja. Medicinske sestre se zato, če je le mogoče, odločajo za delo v drugih poklicih, kjer za delo v dopoldanskem turnusu, na primer v trgovini, dobijo enako plačilo, kot če bi delale s težkimi bolniki v treh turnusih sedem dni na teden. Več ...
  • Gre za splošno vprašanje v družbi: ali želimo imeti dobro zdravstvo. Je to za nas vrednota in ali želimo z dobrim zdravstvom in zdravstveno nego poskrbeti tudi za starejše? Več ...

Trenutno smo v situaciji, ko sta tako razmislek o teh vprašanjih kot tudi konkretno ukrepanje najprimernejša in najnujnejša ... 

Bojana Beović

  • Točno tako, res je. Pri nas sicer situacija ni bila tako huda, kot, na primer, v Italiji – daleč od tega. Tam se odvijajo demonstracije, češ da je treba priznati vrednost poklicem v zdravstvu, kajti to so poklici, na katerih družba temelji. Pri nas takih demonstracij ni – bi bile pa na mestu ... Več ...

Pri nas demonstracije so, vendar drugačne. Se vam zdi, da revolt, ki prinaša sporočilo, da so v naši družbi nujno potrebne takojšnje, konkretne spremembe, vpliva tudi na odzivanje v javnosti glede nadaljnjega udejanjanja in upoštevanja zaščitnih ukrepov?

Bojana Beović

  • Demonstracije so se začele v določenem trenutku, medtem ko se problemi in potrebe po spremembah – prej sva govorili o domovih za starejše – vlečejo vrsto let. Zato bi obstoječe probleme zelo težko povezali z aktualnimi demonstracijami; te bi se morale odvijati že najmanj nekaj let. Več ...
  • Po tem, kar spremljam v medijih, vidim, da so želje demonstrantov zelo različne. Gre za način, s katerim ljudje izražajo svoje nezadovoljstvo, kar je legitimno. Sicer ni dobro, da je veliko ljudi na kupu – sploh zdaj, ko imamo ponovno nove vnose virusa iz tujine in lahko pride do raznosa okužbe ... Več ...

Kako pa komentirate dogajanje med prvim valom epidemije v domovih za starejše in s tem povezane očitke o tako imenovanih seznamih smrti? Tudi take stvari sprožijo revolt ...

Bojana Beović

  • Sprožijo revolt – pa ne le revolta. Take stvari sprožijo veliko stisko – pri ljudeh, ki so v domovih in pri njihovih svojcih. Na to verjetno nihče ni pomislil, ko je šel v medije s takimi informacijami. Poleg tega se ruši zaupanje med bolniki in zdravniki, ki je nujno potrebno za uspešno obravnavo. Več ...
  • V takem vzdušju, kjer se zdravnike obtožuje, da so delali sezname smrti ... To je nekaj, kar se ni dogajalo niti v nacizmu – oziroma se je takrat dogajalo posamično in ti ljudje so bili potem izpostavljeni in obsojeni. Več ...
  • Tako dobre zdravstvene oskrbe, kot so jo imeli stanovalci v domovih zdaj, niso imeli nikoli prej. Več ...
  • Seveda je prišlo tudi do ocenjevanje stanja bolnikov v domovih – to je nekaj, kar si želimo tudi sicer: da stanovalca v domu, ki je kronično bolan, hudo bolan, vedno spremlja dokumentacija, ki opisuje njegovo stanje. Več ...

V tem kontekstu vas moram – tudi zato, ker kandidirate za predsednico zdravniške zbornice – vprašati, kako ocenjujete podatek, da je informacijo o tovrstnih seznamih v javnost »prinesel« vaš stanovski kolega. Kje je tu etika?

Bojana Beović

  • Ne vem. Ne znam vam povedati. Mislim, da gospod Dušan Keber nima več licence in da se že vrsto let ne ukvarja več z zdravniškim poklicem ... Več ...

Če se z vidika prihajajočega drugega vala epidemije ozreva na okolje, v katerem se pogovarjava – na kliniko za infekcijske bolezni –, je jasno, da bodo tudi tu potrebne konkretne logistične in organizacijske spremembe, najverjetneje tudi konkretne kadrovske okrepitve. Bo zdajšnje stanje iztočnica za hitrejše ukrepanje kot v običajnih okoliščinah?

Bojana Beović

  • Infekcijska klinika ima že daljši čas problem s prostorskimi razmerami. Novi del bolnišnice je bil zgrajen v času zadnje epidemije poliomelitisa oziroma otroške paralize pred 60 leti. Več ...
  • Tudi vsakoletna epidemija gripe je za nas izjemen organizacijski zalogaj, zato imamo veliko fluktuacijo kadra. Več ...
  • Razpisi za medicinske sestre ostajajo brez odziva ... Več ...
  • Na vsak način potrebujemo boljše prostorske razmere – potem bo tudi delo lažje teklo in zdravstveni delavci bodo, o tem sem prepričana, bolj zainteresirani, da bi bili zaposleni pri nas. Več ...

Kakšne pa so možnosti za uresničitev teh izboljšav?

Bojana Beović

  • Menda so. Zidala naj bi se nova klinika – na travniku proti Bohoričevi, proti Pediatrični kliniki Ljubljana –, ki bi zadostila vsem potrebam, tudi za izolacijo najbolj kužnih bolnikov. V Sloveniji potrebujemo vsaj en tak center – v tem trenutku ga nimamo. Več ...
  • Če bi se bolezen COVID v pretežni meri širila aerogeno, bi imeli neznanski problem, kajti v Sloveniji nimamo prostorov s podtlakom za obravnavo takih bolnikov. Več ...

Kako pa je danes s preskrbljenostjo z zaščitno opremo? Vemo, kako je bilo v začetku prvega vala epidemije ...

Bojana Beović

  • Razmere so neprimerljivo boljše, kot so bile v začetku epidemije, ko praktično ni bilo mogoče ničesar kupiti, cene pa so bile narazumne za tak potrošni, enostavni material. Več ...
  • V Sloveniji je od nekdaj veljal predpis glede zalog zaščitne opreme, a marsikje se tega niso držali, ker ni bilo videti, da bomo te zaloge tudi v resnici potrebovali ... Več ...

Torej danes dileme glede splošne uporabe zaščitnih mask ni več?

Bojana Beović

  • Še vedno obstaja problem glede znanstvenih dokazov, teh raziskav je še vedno malo. Več ...
  • Uporabo mask priporočamo na podlagi raziskav, ki kažejo, kako letijo delci, kapljice iz dihal nekoga, če ima masko, in kako, če je nima – vemo, kako deluje ta bariera na prenos kapljic ... Več ...
  • Ta bolezen je zanimiva in hudobna v tem, da je bolnik kužen že prej, preden zboli. Če torej dosledno nosi zaščitno masko, bo druge zaščitil ped okužbo tudi takrat, ko se še ne bo počutil bolnega. Več ...
  • Dilema je v tem, ali gre za pomanjkanje dokazov ali za dokaz o pomanjkljivi učinkovitosti ... Ker pa obstajajo osnovni podatki, da barierna zaščita vendarle do določene mere deluje, se mi osebno zdi smiselna uporaba maske – čim večkrat, ko smo v stiku z nekom, od kogar bi lahko dobili okužbo, ali pa bi jo mi prenesli nanj. Več ...

Kakšno je sporočilo, ki ga strokovna skupina, ki jo vodite, v tem trenutku polaga na srce slehernemu Slovencu? Kaj narediti, da bi obvladali epidemijo in preprečili širjenje okužb z novim koronavirusom?

Bojana Beović

  • Ves čas ponavljamo pomen izvajanja zaščitnih ukrepov – nošenje maske, higiena rok in kašlja, ohranjanje fizične razdalje; če zbolimo, pa hitro iskanje strokovne pomoči. K temu bi, glede na nedavne izkušnje, lahko dodala še, da moramo biti posebej pozorni na večja druženja, ki se jim je pametno izogibati oziroma paziti, da smo nekoliko stran od človeka, s katerim govorimo ... Na vsakem koraku se je treba zavedati, da se virus še vedno prenaša. Več ...
  • Razumljivo je, da zgolj ozaveščanje ne zadostuje, zato je smiselno, da obstajajo tudi predpisi – in strokovna skupina se ukvarja tudi s predlogi ministrstvu za zdravje oziroma vladi glede ukrepov, ki bi jih bilo dobro uvesti, kar velja tudi za nedavno spremembo glede vstopa v Slovenijo iz držav s poslabšano epidemiološko sliko. Več ...

Kakšni ukrepi pa so v pripravi? Zdajšnja omejitev glede zbiranja na javnih mestih na največ 500 ljudi verjetno do nadaljnjega ostaja v veljavi ...

Bojana Beović

  • Razmišljali smo o povečanju, tudi zaradi poletnih festivalov in športnih dogodkov, ki »zajamejo« več kot 500 ljudi, toda ta hip se s tem ne bi strinjali. Seveda pa se situacija lahko v nekaj tednih spremeni in izboljša ... Več ...
  • 25'58'' Začeli pa smo se pogovarjati o uporabi elektronskih sredstev za sledenje stikov v večji množici. To bi, na primer, pomenilo, da imajo vsi udeleženci nogometne tekme ali velikega  koncerta na svojih telefonih aplikacijo – in če se zgodi, da najdemo bolnika med udeleženci dogodka, bi vsak, ki je bil v njegovi bližini, dobil na telefon sporočilo o nadaljnjih ukrepih. Epidemiološka služba namreč ne more izprašati 2000 ljudi in tako priti do podatka, kateri med njimi je bil v stiku z obolelim. Po 14-dnevni inkubacijski dobi pa bi ta aplikacija »ugasnila«. Več ...

Razmislek o uvedbi aplikacije v prvi fazi ni bil uspešen. Bodo strokovni argumenti, ki govorijo v prid uvedbe takšne aplikacije, tokrat močnejši od pomislekov, ki spremljajo uvedbo tovrstne novosti?

Bojana Beović

  • Strokovni argumenti prav gotovo pretehtajo. Te aplikacije so v uporabi že v številnih evropskih državah. Problem je njihova slaba razširjenost med ljudmi. Več ...

Kakšna pa je prognoza za obvladanje pandemije COVID z medicinskega oziroma znanstveno-raziskovalnega vidika?

Bojana Beović

  • Obetajo se cepiva, ki omogočajo omejitev takšne epidemije. Če pogledamo, na primer, črne koze, vidimo, da je virus mogoče tudi izničiti. Tu je sicer nekaj sive cone, kajti opažajo okužbe pri živalih, ki naj bi bile pomembne tudi za človeka ... Več ...
  • Trenutno kaže, da bo pri COVID-19 (vsaj srednjeročno) uspešnejše cepivo, ne zdravilo. Več ...
  • Ameriška vlada je ogromno sredstev namenila posameznim, najobetavnejšim razvijalcem cepiva ... Prvi obeti, po katerih naj bi cepivo dobili že letos jeseni, se mi zdijo nekoliko preuranjeni. Več ...

In kakšna je vaša napoved glede jeseni? Se bo šolanje lahko začelo normalno ali pa nam bo epidemija spet narekovala drugačen način življenja?

Bojana Beović

  • Mislim, da se bo šolanje začelo normalno, vendar bo v šolah še vedno treba upoštevati nekatere zaščitne ukrepe, predvsem ohranitev razredov kot zaključenih celot. Več ...

Torej gremo proti normalnemu načinu življenja, ne proti novim zaostritvam in omejitvam?

Bojana Beović

  • To je odvisno od vseh nas ... Več ...

 

Fotografije: Diana Zajec

 

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.



Znački

ukrepi značka