Značka: epidemija

Značka: epidemija

Ukrepi

Doc. dr. Aleš Rozman: »Od naše pameti ali nespameti je odvisno, kdaj bomo zaustavili širjenje virusa«

Neverjetno je, da je Slovenija ob vseh ukrepih, s katerimi naj bi preprečili širjenje okužb z novim koronavirusom, na globalni ravni med najmanj uspešnimi pri obvladovanju epidemije. Razlogi za to so nedvoumni, povzeti v najaktualnejšem rezimeju glavnih lokacij, kjer najpogosteje prihaja do prenosa okužbe: na delovnem mestu, na »neznani« lokaciji, ki se je nekdo s prepoznano okužbo »ne spomni« oziroma je ne prepozna, ter doma, med družinskimi člani oziroma člani skupnega gospodinjstva. Domovi za starejše so šele na četrtem mestu.

Starejši

Kako zajeziti COVID cunami, ki pri nas pospešeno ugaša življenja starejših?

Neverjetno se zdi, da je Slovenija v drugem valu epidemije novega koronavirusa po deležu okuženih prebivalcev na globalni ravni »osvojila« nezavidljivo prvo mesto – in porast teh številk se kar noče in noče umiriti. Največjo skrb vzbuja dogajanje v domovih za starejše, kjer se okužbe v zadnjem obdobju širijo z nezadržno hitrostjo; pot so si utrle v več kot 90 odstotkov domov – znano pa je, da pri nas največ zbolelih za COVID-19 umre prav v domovih za starejše.

Ukrepi

Epidemija COVID se podaljšuje, kajti njeno breme na račun hudo bolnih in umrlih se še ni začelo zmanjševati. Kam se bo tehtnica nagnila v prihodnjih dneh?

Hitro širjenje okužb z novim koronavirusom v drugem valu, ki močno presega normalno prevalenco oziroma zbolevnost, je danes narekovalo 30-dnevno podaljšanje epidemije na Slovenskem. Odlok je bil sprejet in bo v Uradnem listu objavljen danes, veljati začne opolnoči. Vsi zdaj veljavni ukrepi, s katerimi naj bi omejili strmo naraščanje zbolevnosti in tudi umrljivosti zaradi COVID-19, ostajajo do nadaljnjega nespremenjeni. Življenje v Sloveniji je spet tako rekoč obstalo.

Ukrepi

»Trdno verjamem, da brez teh ukrepov ne bo mogoče začeti z normalnim življenjem«

Edina možnost za utirjanje poti v smeri normalizacije življenja, ki ga je drugi val epidemije novega koronavirusa pri nas postavil pred resne preizkušnje, je po oceni ministra za zdravje Tomaža Gantarja ponovno začasno sprejetje ukrepov, podobnih tistim, ki so v spomladanskem času življenje v Sloveniji za nekaj časa ustavili. Tokratni ukrepi, ki med drugim prepovedujejo vsakršno zbiranje, bodo trajali dva tedna, veljati pa začnejo opolnoči.

Bolezni dihal

Ko je izvedel za diagnozo rak pljuč, je mislil, da mu je ostalo le še šest mesecev življenja – od takrat je minilo sedem let ...

Mesec november je posvečen boju proti raku pljuč, težki bolezni, ki jo je danes, če je diagnoza postavljena dovolj zgodaj, mogoče uspešno (za)zdraviti – problem pa je, ker več kot polovico primerov raka na pljučih pri nas še vedno odkrijejo v pozni fazi, ko je bolezen že razširjena. Zato so se pri društvu pljučnih in alergijskih bolnikov odločili za celovito ozaveščanje, s pomočjo katerega naj bi v splošni javnosti, v kateri je rak še vedno tabu, vsak poznal znake te bolezni in se tako znal pravočasno odzvati, se posvetovati z osebnim zdravnikom, ki bo presodil, kakšno naj bo nadaljnje ukrepanje.

Bolezni dihal

Nove strokovne smernice za zdravljenje težke oblike astme: čim manj glukokortikoidov v obliki tablet, da se izognete dokaj pogostim resnim stranskim učinkom!

Težka oblika astme, kronične vnetne bolezni dihalnih poti, se pojavi pri približno 10-odstotnem deležu obolelih; pogosto vodi v poslabšanja, zaradi katerih mora astmatik poleg osnovnih zdravil jemati še glukokortikoide v obliki tablet. Jemanje teh tablet, ki imajo resne stranske učinke, pa ne pripomore h kakovostnemu in varnemu zdravljenju – nasprotno, nemalokrat zakrivi nastanek novih obolenj. Zato Združenje pnevmologov Slovenije opozarja, da je pri zdravljenju astme treba slediti novim strokovnim smernicam za uspešno zdravljenje in dobro obvladovanje astme, ki uporabo glukokortikoidov v obliki tablet izrazito odsvetujejo.

Rak

Društvo Onkoman v movembru opozarja na breme pljučnega raka: če imate znake bolezni, ne oklevajte z obiskom pri zdravniku, kajti v času epidemije je delež diagnosticiranih rakov upadel za 30 odstotkov

Danes je pri nas, tudi ali predvsem na račun usmerjanja večine zmogljivosti zdravstvene dejavnosti v obvladovanje bolezni COVID, odkritih kar za tretjino manj rakov kot pred pandemijo. Zato v sklopu meseca novembra oziroma »movembra«, zdaj že tradicionalno posvečenega ozaveščanju o hudih boleznih, ki v večji meri ogrožajo moške, pri slovenskem onkološkem društvu za moške Onkoman tokrat opozarjajo na stisko bolnikov s pljučnim rakom. Zakaj? Zato, ker je za postavitev diagnoze in takojšnji začetek zdravljenja tudi pri tej napredujoči bolezni ključnega pomena (možnost za) pravočasni obisk zdravnika – glede tega pa v razmerah, ki jih narekuje drugi val epidemije, prihaja do številnih kratkih stikov.

Ukrepi

»Ko spremljaš dogajanje po Evropi, je kristalno jasno, da se Slovenija za zdaj odlično spopada z drugim valom epidemije,« je prepričan kirurg Robert Carotta iz splošne bolnišnice na Jesenicah

Zdravnik Robert Carotta, ki kot kirurg dela v splošni bolnišnici na Jesenicah, se je tudi sam okužil s koronavirusom SARS-CoV-2 – in izkušnja je, kot je povedal v današnjem oglašanju z Javorniškega Rovta, od doma, kjer preboleva korono, vse prej kot prijetna. Pri njem je prvotno blagemu poteku bolezni sledila močno povišana telesna temperatura, zelo slabo počutje, brbončice zdaj ne prepoznajo več okusa hrane, mu pa, kot je dejal, bolezen k sreči ni »vzela jezika«.

Ukrepi

Od danes brezplačni 24-urni telefon za psihološko podporo in pomoč v času epidemije

Epidemija teče drugi krog – in skupaj z njo vsi mi, vsi skupaj in vsak posebej. Drugi val, ki je z okužbami z novim koronavirusom preplavil Slovenijo, se, kot je videti, vsaj malce umirja. Pa vendar je pred nami še veliko izzivov, ne le v sklopu drugega vala, ampak se bo, kot kažejo epidemiološke napovedi, z vso resnostjo treba pripraviti še na tretji val, ki se bo časovno pokril z obdobjem gripe. Kje torej smo in kam gremo?

Ukrepi

Zakaj število okuženih z novim koronavirusom v drugem valu epidemije najbolj pospešeno narašča na Gorenjskem?

Zakaj število okuženih z novim koronavirusom v drugem valu epidemije najbolj pospešeno narašča na Gorenjskem? Razlogov je več – in o njih je danes podrobneje spregovorila epidemiologinja doc. dr. Irena Grmek Košnik iz kranjske območne enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Po njenem prepričanju so ključni razlogi za tako strm porast števila okuženih na Gorenjskem, zlasti na območju Kranja, trije: ker se pri 85 odstotkih obolelih bolezen COVID odvija v blagi obliki, okuženi hodijo naokrog in širijo okužbo; ker od 12. oktobra do konca meseca za osebe, ki so imele stik z velikim tveganjem za prenos okužbe, ni bilo urejeno prejemanje nadomestila, zato so ti hodili v službo; zaradi zasebnih druženj – od praznovanj rojstnih dni, porok do druženj in srečevanj pred bloki.