Značka: epidemija

Značka: epidemija

Ukrepi

Iskanje recepta za čim lepše in čim bolj zdravo preživeto jesen, kljub pričakovanemu porastu okužb s SARS-CoV-2

Koronavirus SARS-CoV-2 je še vedno med nami, vendar zapiranja družbe kljub pričakovanemu porastu okužb v jesensko-zimskem obdobju ne bo. Ne bo ukrepov v smislu obveznega nošenja zaščitnih mask v zaprtih prostorih, čeprav je že zdaj jasno, da ukrepe, ki so zgolj priporočeni, pri nas upošteva le peščica ozaveščenih. Celo zaposleni v nekaterih lekarnah ostajajo brez mask, čeprav po nasvet in zdravila k njim hodijo tudi najbolj ogroženi, najranljivejši posamezniki, med katere nikakor ne spadajo le starejši. Toda tudi s tem virusom se moramo naučiti živeti – in ga vendarle obdržati čim dlje od sebe in svojih bližnjih. Kako nam bo to uspevalo v bližajoči se sezoni virusnih obolenj?

Hepatitis

Če vas prežema dvom glede okužbe s hepatitisom C, se odločite za brezplačno anonimno testiranje (brez napotnice in brez naročanja), saj tako lahko preprečite nastanek raka na jetrih ali odpoved jeter

Slovenska medicina pri obvladovanju hepatitisa C beleži izjemne rezultate, kajti naša država je bila prva, ki ji je z inovativnim pristopom uspelo okužbo z omenjenim virusom – ta lahko vodi v hude zaplete, med drugim v pojav raka na jetrih ali v nenadno odpoved jeter – povsem eliminirati med bolniki s hemofilijo, med bolniki po transplantaciji, med bolniki, ki potrebujejo zdravljenje z dializo in med okuženimi s HIV. Medtem ko so v Evropi za zdaj okužbo z virusom hepatitisa C, ki je pri nekom lahko povsem nezaznavno prisotna leta in desetletja, odkrili le pri četrtini okuženih, med temi, pri katerih so okužbo odkrili, pa so začeli zdraviti šele tretjino pacientov, je pri nas zgodba povsem drugačna: stroka je z usmerjenim pristopom odkrila že več kot 80 odstotkov okuženih in jih pozdravila že dve tretjini. Tako je po zadnjih podatkih s hepatitisom C pri nas okuženih še nekaj več kot 1000 ljudi, ki za svojo okužbo ne vedo – in tem želi infektološka stroka pomagati prej, preden se pojavijo najtežji zapleti, ki izjemno zapletejo postopke zdravljenja, ti pa so za obolelega bistveno bolj invazivni in izčrpavajoči, kot bi bili, če bi bila diagnoza postavljena dovolj zgodaj.

Ukrepi

Odgovor je v solidarnosti in srčnosti – od Krisa do Krasa, od gašenja največjega požara na Slovenskem do gašenja novega vala okužb ...

»Slovenke in Slovenci se pogosto podcenjujemo in govorimo, da ne znamo biti solidarni in pomagati drug drugemu. V resnici pa se vsi spomnimo, kako je Slovenija skoraj čez noč zbrala več milijonov evrov za malega Krisa in zdravilo, ki ga je potreboval. In tako je bilo tudi ob grozljivem, še vedno neukročenem požaru na Krasu; Slovenija se je takoj požrtvovalno odzvala in šla na pomoč pri gašenju in pri zbiranju sredstev. Od Krisa do Krasa. Primerov je ogromno, seveda tudi iz epidemije COVID-19, ko so si ljudje, kot se še dobro spomnimo, v nesreči pomagali in se podpirali na vse mogoče načine,« je izr. prof. dr. Dan Podjed, antropolog in član posvetovalne skupine za spremljanje gibanja virusa SARS-CoV-2 orisal prevladujoče stanje duha na Slovenskem. To bo tudi v prihodnje pred resnimi preizkušnjami, ki zahtevajo solidarnost, empatijo, razumevanje in pomoč, zato je njegov metaforični, a zelo povedni recept za premagovanje prihodnjih valov COVID okužb nekaj, kar bi moralo preseči odpor in upor proti osnovnim zaščitnim ukrepom za preprečevanje širjenja okužb. Te namreč še vedno resno ogrožajo najranljivejše posameznike – in teh posameznikov ni malo.

Rak

Maligni melanom je v 99 odstotkih primerov ozdravljiv, a le, če je diagnoza postavljena pravočasno

Že uvod v letošnje poletje je potrdil, da bomo priča vročinskim rekordom. V tem času so priporočila za izogibanje pretiranemu izpostavljanju sončnim žarkom in njihovemu UV sevanju, ki pušča nepopravljiv odtis na človekovi koži, še kako aktualna. In vedno znova velja opozoriti, zakaj sta ustrezna zaščita (sončna očala, pokrivala, ustrezna oblačila) in izogibanje neposredni izpostavljenosti soncu zlasti med 11. in 17. uro, ko so sončni žarki najmočnejši, tako zelo pomembna: število zbolelih za malignim melanomom se pri nas vsako leto poveča približno za poltretji odstotek, kar je največji porast med vsemi rakavimi obolenji. Po drugi strani pa je med epidemijo COVID-19 in usmeritvijo zdravstva v obvladovanje najtežjih posledic okužb z virusom SARS-CoV-2, ki v teh dneh spet intenzivno preplavljajo Slovenijo, dobra tretjina obolelih ostala brez diagnoze in posledično brez ustreznega zdravljenja, ki se mora pri malignemu melanomu začeti v čim zgodnejši fazi bolezni.

Sladkorna bolezen

»Če nam v zgodnji fazi sladkorne bolezni uspe telesno težo zmanjšati za več kot 15 odstotkov, obstaja velika verjetnost, da se bomo znebili tudi bolezni, vsaj za nekaj časa«

Čeprav se je védenje o sladkorni bolezni in pomenu njenega čim zgodnejšega odkritja v zadnjih letih in desetletjih močno izboljšalo, pa je med nami še vedno ogromno posameznikov, ki živijo s to neozdravljivo napredujočo boleznijo, a tega ne vedo. Samo med starejšimi od 55 let naj bi diabetes z neoviranim napredovanjem nemoteno povzročal zaplete pri več kot 96.000 Slovenkah in Slovencih. Pri vsakem desetem torej, ki bi mu morda, če bi izvedel za diagnozo, že zgolj s spremembo življenjskega sloga uspelo bistveno izboljšati počutje in okrepiti zdravje ter posledično ustaviti napredovanje bolezni. Kaj storiti, da bi bilo čim več obolenj odkritih pravočasno – da bi bilo pravočasno tudi ukrepanje, pri katerem se je (vsaj za določen čas) mogoče izogniti tudi zdravljenju z zdravili?

Reforma

Danijel Bešič Loredan, minister za zdravje: »Popolnoma nepošteno, nestrokovno in nesmiselno bi bilo, če bi ljudem dajali upanje, da bomo razmere uredili že v treh mesecih!«

Danijel Bešič Loredan je bil vedno med tistimi zdravniki, ki so si upali javno opozoriti na anomalije v našem zdravstvenem sistemu, na nepravilnosti, sistemsko in individualno pogojene, ki so onemogočale udejanjanje ažurne, strokovno neoporečne, kakovostne in varne storitve v dobro bolnikov. Zdaj je pristal na drugi strani. Postal je minister za zdravje in v njegovih rokah ter rokah njegove ekipe, ki jo v teh dneh še dopolnjuje, so težke odločitve in poteze. Te bodo pomembno vplivale ne le na prihodnost slovenskega zdravstva, ampak tudi na verodostojnost tega nadvse pomembnega stebra družbe, od katerega je odvisno dobro celotnega prebivalstva. Kakšne so napovedi nove ministrske ekipe in kaj v resnici lahko pričakujejo zavarovanci oziroma bolniki, ki v zdravstvenem sistemu zaradi številnih nedoslednosti, anomalij in korupcije v zadnjih letih niso pristali v središču dogajanja, ampak na obrobju, odrinjeni v nepregledne čakalne vrste? Bo novi minister za zdravje kos izzivom, pred katerimi so vedno znova klecnili njegovi predhodniki?

Duševno zdravje

Depresija: včasih lahko že minimalni angažma nekomu reši življenje

Brigito Langerholc Žager poznamo kot atletinjo, ki se je za dobro desetletje usidrala v miljé vrhunskega športa in se postavila ob bok najboljšim na svetu v teku na 800 metrov. Težko si je predstavljati, koliko odrekanj narekujejo dolgoletne zahteve po osvajanju »vrha« in kako močan odtis pustijo na športniku – povzročijo pa stanje, ki v tem človeku na različne načine odzvanja do konca življenja. Tudi zato je – da bi pomagala drugim, ki bi se kadarkoli v življenju iz najrazličnejših razlogov znašli v podobnem položaju – Brigita Langerholc Žager spregovorila o svoji izkušnji z globoko depresijo. V njenem primežu se je znašla po dveh zaporednih nosečnostih, v času, ko je bila druga hčerka še povsem nebogljeno, majceno bitje, doječa mamica pa je klecala pod težo depresije, ki ji je misli začela speljevati tudi na samomor.

Ukrepi

Vlada ukinja ukrepe v opreki s predlogi stroke. Kdaj bodo brez mask lahko tudi učenci med poukom?

V zadnjem času napovedovana opustitev obveznih ukrepov, sprejetih zaradi preprečevanja širjenja okužb z novim koronavirusom, je danes dobila epilog. Vsaj delni. Vlada je na dopisni seji sprejela odločitve, ki pa so opazno v opreki s predlogi strokovne skupine. Medtem ko bi slednja za zdaj le delno odpravila pogoj PCT, med učenci pa med poukom opustila obvezno uporabo zaščitnih mask, se je vlada odločila drugače: uporaba mask v sklopu izobraževalnega procesa ostaja v veljavi, PCT pa se odpravlja v celoti, razen nekaterih izjem. Ob tem se človek utemeljeno vpraša, zakaj takšna odločitev, ki se v resnici ne zdi tehtna – predvsem, kar se tiče otrok in čimprejšnje normalizacije njihovega življenja, kot je predlagala tudi epidemiološka stroka.

Nevrodegenerativne bolezni

»Bolniku moramo dati vedeti, da nam je mar zanj« – mag. Irma Kumer, medicinska sestra, specializirana za multiplo sklerozo

Mag. Irma Kumer je tako imenovana MS medicinska sestra – medicinska sestra, specializirana za nego, oskrbo, pomoč in svetovanje bolnikom z multiplo sklerozo. To delo opravlja že dobri dve desetletji in v tem času se je pred njenimi očmi zvrstilo ogromno osebnih zgodb, stisk, dilem in preizkušenj, ki so, vse po vrsti, potrjevale, kako pomembna je vzpostavitev neposrednega stika z bolnikom, kako neprecenljivo je, če bolniku vedno stojiš ob strani oziroma ga – tudi dobesedno, ne le na papirju – umestiš v središče zdravstveno-varstvenega dogajanja, povezanega s čim bolj celostno obravnavo in zdravljenjem. Sama na tak pristop prisega – in o tem je spregovorila tudi v krajšem pogovoru za zdravstveni portal.

Rak

»Zavedamo se, da po epidemiji prihaja bumerang, kajti bolnikov, ki jim bomo postavili diagnozo rak prostate, bo verjetno dvakrat več kot zdaj!«

Razlogov za nemalokrat (pre)pozno odkritje raka na prostati je veliko, skrivajo se tako v naravi te bolezni kot v sistemskih izzivih, med katerimi v tej veji medicine na Slovenskem prednjačita dva ključna, med seboj pogojena problema: nedopustno dolge čakalne dobe in izrazito pomanjkanje urologov. Ti so v razmerah, v kakršnih zdaj že skorajda dve leti deluje zdravstvo, zaskrbljeni na račun izpada drugih diagnoz, kajti zmogljivosti zdravstvenega varstva so v tem času usmerjene predvsem v obvladovanje koronavirusne bolezni. »Rak prostate je nemalokrat klinično nem, zato oboleli prve simptome bolezni zaznajo šele, ko je bolezen tako napredovala, da ni več ozdravljiva. Toda trenutno nas bistveno bolj skrbi to, da se je število diagnoz med epidemijo izrazito zmanjšalo – kajti zavedamo se, da se pojavnost raka na prostati v tem času ni zmanjšala,« opozarja asist. Simon Hawlina, ki kot specialist urologije dela v sklopu Kliničnega oddelka za urologijo ljubljanskega UKC.