Da bi tudi dobrih tisoč okuženih, kolikor jih v Sloveniji za okužbo s hepatitisom C predvidoma še ne ve, odkrili čim prej in jim čim bolj ažurno, celovito in učinkovito pomagali, se pri nas med drugim redno izvajajo testiranja, ki sum na to okužbo potrdijo ali ovržejo. Anonimno, brezplačno, brez napotnice, brez kartice zdravstvenega zavarovanja, brez vnaprejšnjega naročanja – vsak ponedeljek od 12. do poltretje ure na Poljanskem nasipu 58 v Ljubljani. V sklopu skorajšnjega svetovnega dneva hepatitisa pa se bo na isti lokaciji odvila še dodatna akcija testiranja in sicer 27. in 28. julija med 14. in 18. uro; vsakomur, ki bo prišel, bodo odvzeli majhen vzorec krvi za test, za dodatno svetovanje pa bo na voljo tudi zdravnik.

O izzivih na področju virusnih hepatitisov, ki so na globalni ravni vzniknili tudi zaradi pandemije COVID-19, o vplivu tega obdobja na zakasnitve pri postavljanju diagnoz in zdravljenju ter o znanstvenih obetih za obvladovanje hepatitisa B in C sem se za zdravstveni portal pogovorila s prof. dr. Mojco Matičič, ki v sklopu Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja ljubljanskega UKC bdi nad pacienti s tovrstno patologijo, vodi pa tudi nacionalno ekspertno skupino za virusne hepatitise.

Kakšno je danes stanje na področju zgodnjega odkrivanja in zdravljenja virusnih hepatitisov? Vemo, da je pandemija COVID za seboj pustila težko breme pri številnih boleznih, pri zapoznelih diagnozah, mnogi bolniki na obravnavo čakajo še danes ... Kako se to odraža pri virusnih hepatitisih?

Davek bolezni COVID-19 na področju virusnega hepatitisa v Sloveniji ni bil velik. Že marca 2020 smo za obravnavo tovrstnih bolnikov sprejeli prilagojene smernice, ki smo se jih tudi zelo striktno držali – od prerazporeditve prostora na varno lokacijo do prerazporeditve kadra. Seveda smo opazili, da je upadlo tako število testiranj kot tudi število novih diagnoz hepatitisa B, predvsem pa hepatitisa C, manj je bilo tudi zdravljenj. Toda že v letu 2021 smo ta primanjkljaj zelo zelo pospešeno poskušali nadoknaditi – in letos smo pravzaprav že na zeleni veji. 

Tega pa ne bi mogli trditi za svet oziroma za Evropo. Svetovna projekcija je namreč pokazala, da samo leto dni izpada aktivnosti za eliminacijo virusnih hepatitisov na letni ravni povzroči skoraj še en dodatni milijon novih okužb, dodatnih 45.000 smrti in dodatnih 75.000 rakavih obolenj. 

Od vseh virusnih oziroma infekcijskih bolezni je bil na globalni ravni najbolj prizadet prav virusni hepatitis, tako glede odkrivanja in zdravljenja, najbolj pa glede testiranja v skupnosti.

Torej bi tudi v tem smislu lahko rekli, da je Slovenija vzorčni model dobre prakse na tem področju?

Letos obeležujemo že 25. obletnico strategije za obravnavo virusnega hepatitisa C. Bili smo med prvimi, kajti Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je svoje članice k temu spodbujala šele po letu 2016, ko so na tržišče prišla nova, na virus neposredno delujoča zdravila. In aktualni podatki so žetev prizadevanj v vseh teh 25 letih.

Kako pa je danes z odzivnostjo na testiranje, ki je brezplačno in anonimno?

Možnost anonimnega in brezplačnega testiranja zagotavljamo že več kot 25 let – sprva je šlo za testiranja na okužbo s HIV, kasneje tudi za testiranja na virusa hepatitisa B in C. Tudi ta aktivnost je v času pandemije v prvih nekaj mesecih nekoliko zastala, nakar smo jo prilagodili spremenjenim razmeram – in lahko rečem, da je odzivnost na testiranje spet zelo dobra.

Tovrstno testiranje se odvija vse leto, v tem tednu pa bodo na voljo še dodatni termini ...

Res je. Infekcijska klinika v sodelovanju z inštitutom za mikrobiologijo in imunologijo medicinske fakultete, z društvom bolnikov z virusnim hepatitisom HEP in s študenti medicinske fakultete iz projekta Virus že 16 let vsako leto organiziramo posebno akcijo brezplačnega anonimnega testiranja – brez napotnice, brez kartice zdravstvenega zavarovanja, brez naročanja, z možnostjo zdravnikovega svetovanja. Te akcije so bile vsako leto zelo dobro obiskane.

In z veseljem lahko povem, da v zadnjih dveh letih v sklopu teh akcij nismo odkrili nikogar, ki bi bil pozitiven na okužbo z virusom hepatitisa C, tako da je v splošni populaciji tudi to, kot kaže, žetev naših 25-letnih prizadevanj.

Vemo, da so pri nas na voljo vsa sodobna zdravljenja in zdravila za hepatitis, vendar me zanima, ali se morda tudi na tem področju obetajo kakšne novosti.

Glede hepatitisa C zagotovo ne, kajti kar smo želeli, smo dobili: epohalno odkritje, ki je prvič omogočilo, da je kronična virusna bolezen postala povsem ozdravljiva. V bodočnosti se sicer obeta nov način uporabe tega zdravila za podkožno apliciranje, kot nekakšen depo, ki bi deloval dolgo. Morda bo bolnik potem potreboval zgolj eno podkožno injekcijo ali morda eno na mesec v obdobju treh mesecev. Tega še ne vemo. Trenutno smo zadovoljni s tem, kar imamo, saj zdravila, ki so v obliki tablet, nimajo posebnih stranskih učinkov in so izjemno učinkovita. 

Glede hepatitisa B pa je drugače, saj je ta z zdravili dobro obvladljiv, žal pa ni ozdravljiv. V tem trenutku je to vroča tema vseh tehnoloških in znanstvenih raziskav; v bodoče si od tovrstnega razvoja obetamo učinkovitejše zdravilo za hepatitis B.

Bolniki s hepatitisi so tudi med ranljivejšimi posamezniki, za katere je cepljenje, ki zaščiti pred težko obliko prebolevanja bolezni COVID, zelo priporočljivo. Je odzivnost vaših pacientov dobra, sledi strokovnim priporočilom?

Prav vesela sem tega vprašanja. Slovenija je takoj izdala priporočila za cepljenje ranljivejših skupin, med katere spadajo tudi bolniki s kroničnimi jetrnimi boleznimi in, seveda, tudi bolniki s kroničnima hepatitisoma B in C. Je pa tudi evropsko združenje za bolezni jeter tovrstno cepljenje močno priporočilo bolnikom s hepatitisoma B in C.

Naše izkušnje so zelo dobre. Moji bolniki so skoraj vsi precepljeni in na ta način zaščiteni pred zapleti COVID-19 – seveda pa so vedno tudi taki, ki se odločijo za odmik od priporočil.

Zakaj vsako leto ob svetovnem dnevu hepatitisa apel prebivalstvu nasploh, posebno pa tistim, ki ocenjujejo, da bi se v preteklosti lahko okužili s katerim od virusov hepatitisa, naj se vendarle testirajo in tako preprečijo številne zaplete, ki bi sicer lahko sledili?

Letošnji slogan ob svetovnem dnevu hepatitisa je: 'Ne morem čakati!'. Vendar to velja za številne posameznike po svetu – pa tudi v nekaterih evropskih državah –, ki sploh nimajo dostopa do testiranja ali zdravljenja, ki so bodisi stigmatizirani ali celo diskriminirani zaradi te diagnoze. 

V Sloveniji pa je stanje povsem drugačno; pri nas bi slogan lahko spremenili v: 'Zdravniki ne moremo čakati!'. Zato ozaveščamo in informiramo javnost. Zgodnje odkritje okužbe namreč pomeni možnost za takojšnji začetek zdravljenja hepatitisa C, za preprečitev poznih zapletov, kot so rak na jetrih, odpoved delovanja jeter in številne resne manifestacije, ki se pojavijo drugje v organizmu. Na testiranje torej vabimo vse, ki so kadarkoli v življenju imeli kakršenkoli dejavnik tveganja. 

Ob tem pa je dobro vedeti, da kar četrtina naših bolnikov ne ve za takšen dejavnik iz preteklosti, zato so razlog za testiranje lahko tudi nepojasnjena zdravstvena stanja, izrazita utrujenost, nepojasnjene bolečine v sklepih in mišicah, težave s prebavili ... Vse to naj spodbudi posameznika pri odločitvi za testiranje.

Pravzaprav ne bi škodilo, če bi se za tovrstno testiranje odločil vsakdo med nami, ki ga spreleti vsaj drobec dvoma, kajne?

Absolutno. Dvom je v tem primeru najboljši kazalec. Slovenija se za zdaj ni odločila za splošno testiranje, kajti zadnja raziskava – podatke smo dobili pred dvema tednoma – je pokazala, da imamo v Sloveniji verjetno še nekaj nad tisoč okuženih. Toliko jih moramo torej še poiskati in jih pozdraviti, vendar to ne bi upravičilo testiranja celotnega prebivalstva.

Zato naj res velja: ko oziroma če se pojavi kakršenkoli dvom, takoj na testiranje!

Video pogovor in portret Mojce Matičič: Diana Zajec; simbolična fotografija: iStock

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.