Respiratorne okužbe, gripa

Zakaj je pri akutnih virusnih in bakterijskih okužbah dihal pomembno spremljanje bolezenskih znakov pa tudi zaščitno ukrepanje in testiranje?

Akutne okužbe dihal in gripi podobna obolenja so trenutno v strmem porastu. Incidenca gripi oziroma influenci podobnih bolezni je namreč v Sloveniji, kot kažejo danes objavljeni podatki, zajeti v sklopu integriranega mrežnega spremljanja gripe, COVID-19 in drugih akutnih okužb dihal v tej sezoni, zelo visoka. Delež vzorcev z dokazano influenco se je, kot poroča Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), najizraziteje povečal.

Srce in žilje

Srčno popuščanje: s pravočasno prepoznavo bolezni in takojšnjim začetkom ustreznega zdravljenja je mogoče preprečiti polno razvitost tega neozdravljivega obolenja

Srčno popuščanje je ena redkih diagnoz v kardiologiji, ki je iz leta v leto v vse večjem porastu. In še vedno marsikdaj vse predolgo ostane neprepoznana, posledično pa je breme tega obolenja nepredstavljivo: v petih letih od postavitve diagnoze umre vsak drugi bolnik. Zato v članku podrobno popisujemo znake bolezni, možnosti za zgodnjo prepoznavo in takojšnji začetek zdravljenja pa tudi za celostno strokovno pomoč bolniku, ki ga ta bolezen, če medicini uspe preprečiti njeno polno razvitost, lahko še dolgo, vendar bistveno manj boleče spremlja na poti skozi življenje.

Rak

V sklopu programa Zora raka materničnega vratu odkrijejo devet let prej kot pri ženskah, ki ne hodijo na tovrstne preventivne ginekološke preglede

Najstarejši od presejalnih programov, namenjenih zgodnjemu odkrivanju predrakavih in rakavih sprememb, ki navzven še ne kažejo prav nobenih prepoznavnih znakov, zato so bistveno laže in bolje ozdravljivi, je program Zora. In 22-letna inventura delovanja programa, v sklopu katerega pri navidezno zdravih ženskah odkrijejo raka materničnega vratu (RMV), je danes res spodbudna. Pojavnost tega raka, ki se na globalni ravni med najpogostejšimi raki pri ženskah uvršča na četrto mesto, se je namreč pri nas od uvedbe programa Zora do danes prepolovila, bolezen je odkrita v bistveno zgodnejših fazah, zmanjšala se je tudi umrljivost zaradi te bolezni. Slovenija je tako med državami, ki se pospešeno približujejo izkoreninjenju raka materničnega vratu, ki nastane kot posledica okužb s humanimi papiloma virusi (HPV).

Respiratorne okužbe, gripa

Oslovski kašelj, okužbe z respiratornim sincicijskim virusom (RSV) in gripa – ko s cepljenjem enega zaščito prejmeta dva

Gripa. Okužba z respiratornim sincicijskim virusom (RSV). Oslovski kašelj. Že samo ta tri nalezljiva obolenja lahko močno ogrozijo zdravje imunsko nebogljenega novorojenčka, kajti respiratorni sincicijski virus in oslovski kašelj sta najnevarnejša, kadar se pojavita pri najmlajših. Kako torej preprečiti okužbo in zaščititi malčka? Pri omenjenih treh obolenjih najboljšo zaščito omogoča cepljenje nosečnice, saj na ta način zaščito pred okužbo in pred hudim potekom bolezni prejmeta oba, tako mamica kot plod kajti protitelesa, ki jih ustvari materino telo, se nanj prenesejo prek posteljice. Zaščita se ohrani tudi v začetnem obdobju življenja, ko je dojenček najbolj občutljiv in nezaščiten na račun še ne popolnoma razvitega imunskega sistema.

Respiratorne okužbe, gripa

Zakaj virusi, ki so donedavnega praviloma povzročali prehladu podobne okužbe, danes bistveno pogosteje spodbudijo nastanek resnih zapletov?

V luči aktualnega izbruha okužb s humanim metapnevmovirusom (HMPV) na Kitajskem se velja ponovno vprašati, zakaj virusi, ki so donedavnega praviloma povzročali prehladu podobne okužbe, danes bistveno pogosteje vodijo v hude zaplete. Okužba s HMPV v normalnih okoliščinah povzroči obolenje, podobno blagemu prehladu, ki se lahko odvija celo brez simptomov, medtem ko v zadnjem izbruhu zapleti, do katerih prihaja ob prebolevanju te virusne okužbe, na Kitajskem polnijo bolnišnice – kar večplastno spomni na dogajanje ob izbruhu pandemije SARS-CoV-2.

Zdravila

Bo odpornost bakterij na antibiotike in protimikrobna zdravila v prihodnjih desetletjih postala eden glavnih vzrokov za umiranje?

Protimikrobna zdravila in antibiotiki so pri prenekateri okužbi edina metoda zdravljenja, ki jo ima na voljo sodobna medicina. Vendar ta možnost, ki je nekoč usodne bolezni spremenila v obvladljive in brez večjih zapletov ozdravljive, danes opazno usiha, na račun pretirane in nemalokrat povsem neustrezne uporabe antibiotikov – ne le pri ljudeh, ampak tudi v živinoreji, poljedelstvu ali ribištvu. Neskrbno, nestrokovno in predvsem zelo kratkovidno predpisovanje antibiotikov v preventivne ali terapevtske namene in celo za pospeševanje rasti je spodbudilo pojavljanje večkratno odpornih mikroorganizmov; ti so močno zmanjšali nabor tovrstnih zdravil in danes ima težave s tem ves svet, ne le Slovenija. V posameznih primerih namreč neučinkovitost antibiotika pri bolezni, ki se zdi vse prej kot skrb vzbujajoča – če, na primer, pride do kolonizacije s stafilokoki pri imunsko oslabelem posamezniku, ki je potreboval poseg zaradi zlomljene roke –, lahko za obolelega postane usodna.

Rak

Na poti k izkoreninjenju raka materničnega vratu in zmanjšanju pojavnosti še petih rakov je ključnega pomena zaščita s cepljenjem proti HPV, ki je odslej brezplačno zagotovljeno mladim do 26. leta

Rak materničnega vratu je edino onkološko obolenje, ki ga je mogoče preprečiti. Medicina ima danes toliko poglobljenega znanja in zaščitnih vzvodov, da s prepletom ukrepov lahko prepreči razvoj te bolezni. Poleg cepljenja proti okužbam s humanimi papiloma virusi (HPV), udeleževanja v presejalnem programu Zora, ki omogoča zgodnje odkritje predrakavih in rakavih sprememb ter takojšnji začetek zdravljenja, pa mora pomembno vlogo odigrati tudi odgovornost in ozaveščenost posameznika v skrbi za ustrezno zaščito pri spolnih odnosih, s katerimi se tovrstne okužbe prenašajo. Večina okužb s HPV izzveni sama po sebi in ne povzroča nikakršnih težav, včasih pa vodijo v nastanek bolezni. In prav to bi sodobna medicina, ki zaključuje dolgotrajno pot, na kateri se vse bolj približuje cilju – izkoreninjenju raka materničnega vratu –, rada preprečila.

Preventiva

Opičje koze (mpox) – kakšni so simptomi in kako se razlikujejo od znakov drugih virusnih obolenj, kako se odvija zdravljenje, v katerih primerih je smiselno cepljenje in kako dolgotrajna je kužnost obolelega

Okužba z virusom opičjih koz povzroča sicer redko virusno obolenje (mpox), ki pa je tako na stari celini kot na globalni ravni pomembnejši odtis pustilo pred dvema letoma. Takrat so bili prvič zabeleženi izbruhi te bolezni v državah, kjer pojavnost te močno nalezljive bolezni pred tem ni bila pogosta. Leta 2022 je bilo na ravni EU oziroma v državah evropskega gospodarskega prostora (EGP) prijavljenih več kot 20.000 primerov opičjih koz – pri čemer velja izpostaviti, da oboleli pred tem niso bili v endemičnih državah. Zdaj so v Afriki v porastu okužbe z drugim podtipom tega virusa (centralnoafriški podtip), kjer je tamkajšnji center za nadzor nalezljivih bolezni že razglasil izredne razmere; ta podtip povzroči težji potek bolezni, umrljivost je 10-odstotna, medtem ko je bila pri prejšnjem, zahodnoafriškem podtipu, do 1-odstotna. Prva primera izven afriške celine so v teh dneh potrdili na Švedskem in v Pakistanu.

Hepatitis

Virusni hepatitisi so, takoj za tuberkulozo, najsmrtonosnejša nalezljiva obolenja – je pa okužbo mogoče preprečiti oziroma jo, če je odkrita pravočasno, učinkovito (po)zdraviti

Okužba s katerim od virusnih hepatitisov je resen problem, ki obolelemu lahko uniči življenje. Toda kljub temu, da so že dolgo na voljo brezplačna in anonimna testiranja, kljub temu, da je tako preprečevanje kot zdravljenje okužbe (lahko) izjemno učinkovito, je še vedno ogromno posameznikov, ki so se v preteklosti okužili z, na primer, hepatitisom C, pa tega ne vedo. Okužba je namreč tiha, napreduje počasi. Boleče odzvanjanje posledic okužbe lahko človek zazna tudi šele po desetletju, dveh ali treh; odrazijo se v diagnozi, ki pa ni vedno »le« ciroza jeter ali rak na jetrih, kajti virus hepatitisa C lahko sproži tudi nastanek sladkorne bolezni tipa 2, revmatskih obolenj, bolezni žilja ali kože, izrazito utrujenost, za katero ne zdravnik ne oboleli pogosto ne (s)poznata vzroka, hude bolečine v mišicah in sklepih, lahko pa botruje nastanku še enega onkološkega obolenja: limfoma.

Preventiva

Na Gorenjskem (območje Sorškega polja) večja pojavnost tularemije oziroma zajčje mrzlice zaradi prenosa okužbe med intenzivnim prašenjem pri košnji in spravilu sena

Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) se je na Gorenjskem, predvsem na območju Sorškega polja, povečala pojavnost tularemije oziroma zajčje mrzlice, sicer redke bolezni, ki pa obolelemu lahko povzroči resne nevšečnosti. Na Gorenjskem se je največ primerov tularemije – zoonoze, ki se prenaša z živali na človeka – pojavilo pri kmečkih opravilih, predvsem pri košnji in spravilu sena, zaradi vdihavanja okuženega prahu med delom.