V Sloveniji sebe in novorojenčka oziroma dojenčka do šestega meseca starosti pred zapleti pri okužbah z respiratornim sincicijskim virusom (RSV) zaščiti približno 20 odstotkov nosečnic. Zakaj je tovrstna zaščita tako zelo pomembna? Zato, ker je okužba z RSV pri majhnih otrocih med najpogostejšimi razlogi za hospitalizacijo, ker povzroča huda vnetja najmanjših dihalnih poti oziroma bronhiolitis. Ta ima najtežji potek pri dojenčkih do enega leta starosti, pri nedonošenčkih in pri malčkih, pri katerih na imunski sistem vplivajo druga bolezenska stanja.
Virus RSV je pogost virus, saj se z njim do drugega ali najkasneje tretjega leta starosti okuži skorajda vsak otrok. A to nikakor ne pomeni, da so okužbe, ki jih ta virus povzroča, nenevarne. Sicer je res, da okužba z RSV v večini primerov povzroči le blažje prehladno obolenje ali virozo, v določenih primerih, pri najobčutljivejših malčkih – pa tudi pri starejših oziroma nasploh pri osebah z oslabljenim delovanjem imunskega sistema – pa lahko povzroči resne zaplete, pri katerih organizem obolelega potrebuje umetno pomoč pri dihanju.
Na Slovenskem so nosečnice možnost cepljenja proti RSV, ki je na voljo šele leto dni, dobro sprejele. Za tovrstno zaščito sebe in pričakovanega malčka se jih odloči približno petina – primerjave z zahodnoevropskimi državami pa pokažejo, da nas še vedno močno prehitevajo, saj se tamkaj delež cepljenih nosečnic giblje med 40 in 60 odstotki.
Sicer pa se je pri nas izboljšala tudi ozaveščenost o smiselnosti oziroma nujnosti zaščite nosečnic s cepljenjem proti oslovskemu kašlju, saj se nosečnice vse pogosteje odločijo tudi za ta preventivni ukrep.
Zakaj cepljenje proti RSV?
Respiratorni sincicijski virus (RSV) spada med pogostejše povzročitelje okužb dihal v vseh starostnih obdobjih. Te okužbe v najtežji obliki potekajo pri malčkih; v spodnjih dihalih povzročijo bodisi vnetje najmanjših dihalnih poti spodnjih dihal s praviloma težkim potekom (akutni bronhiolitis) bodisi vodijo v nastanek pljučnice.
V prvem letu starosti se z respiratornim sincicijskim virusom okužita dve tretjini malčkov, medtem ko se do tretjega leta starosti z RSV okuži že skorajda vsak otrok. Tveganje za težji potek bolezni je prisotno predvsem pri prezgodaj rojenih malčkih ter pri otrocih, ki imajo bodisi katero od kroničnih obolenj bodisi težjo obliko prirojene srčne napake.
Nosečnica s cepljenjem proti RSV pomembno zmanjša tveganje, da bi se po rojstvu z RSV okužil novorojenček oziroma dojenček, kajti pri najmlajših hitreje pride do težke oblike bronhiolitisa, pri katerem je nemalokrat nujno zdravljenje v bolnišnici.
Pri prebolevanju te hude okužbe dihal pa so pogosti tudi zapleti, ki zahtevajo intenzivno nego, v sklopu katere malček potrebuje dihalno podporo ali celo umetno predihavanje.
S cepljenjem se tveganje za hospitalizacijo zaradi zapletov po okužbi z RSV v prvih treh mesecih otrokovega življenja zmanjša za skoraj 70 odstotkov. Podatki kažejo, da se je po začetku cepljenja nosečnic proti RSV pojavnost hude oblike bolezni v prvem trimesečju otrokovega življenja zmanjšalo za 82 odstotkov.
Cepljenje nosečnic proti RSV je priporočljivo od 24. do vključno 36. tedna nosečnosti. Cepivo je na voljo bodisi pri osebnem zdravniku bodisi pri ginekologu pa tudi v ambulanti za cepljenje – bodisi v zdravstvenem domu bodisi na območni enoti NIJZ. Cepljenje je za nosečnico brezplačno, kajti stroški so kriti v sklopu obveznega zdravstvenega zavarovanja (OZZ).
Okužbe z RSV, posledice in zdravljenje – in možnost za preprečitev zapletov
O pomenu zaščite s cepljenjem proti RSV so v času, ko se vse bolj pospešeno približuje sezona viroz in prehladnih obolenj – oziroma je že tako rekoč tukaj, tudi z vse več okužbami s SARS-CoV-2, podrobneje spregovorili trije strokovnjaki iz UKC Ljubljana – ginekolog in porodničar izr. prof. dr. Miha Lučovnik z ginekološke klinike, pediatrinja mag. Marina Praprotnik s pediatrične klinike ter pediatrinja in infektologinja Tatjana Mrvič z infekcijske klinike – in nacionalna koordinatorica cepljenja dr. Marta Grgič Vitek z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).
Izr. prof. dr. Miha Lučovnik, ginekolog in porodničar, vodja Oddelka za intenzivno perinatalno medicino, Ginekološka klinika, UKC Ljubljana:
»Cepivo vsebuje beljakovine, na katere se imunski sistem nosečnice odzove s proizvajanjem zaščitnih protiteles«
Izr. prof. dr. Miha Lučovnik kot ginekolog in porodničar poudarja, kako zelo so timi, ki bdijo nad dobrim počutjem in zdravjem nosečnic, pri vseh koristnih in priporočenih ukrepih, ki so na voljo, pozorni tudi na njihovo varnost v obdobju nosečnosti. »In lahko trdim, da je cepivo, s katerim se pred okužbami z respiratornim sincicijskim virusom zaščiti nosečnica, zelo dobro in varno.«
To cepivo namreč, kot poudarja izr. prof. dr. Miha Lučovnik, »ne vsebuje živih mikroorganizmov, zato ne more povzročiti okužbe. Vsebuje beljakovine, na katere se imunski sistem nosečnice odzove s proizvajanjem zaščitnih protiteles; ta se prek posteljice oziroma placente prenesejo na plod in tako zaščitijo dojenčka v prvih mesecih življenja – tudi s tem, ko po porodu protitelesa prehajajo v materino mleko, s katerim dojenček dobiva dodatno zaščito.«
Mag. Marina Praprotnik, pediatrinja, Služba za pljučne bolezni, Pediatrična klinika, UKC Ljubljana:
»Najtežji akutni zaplet je dihalna odpoved, ki zahteva premestitev v enoto intenzivne terapije«
Respiratorni sincicijski virus je najpogostejši povzročitelj virusnih okužb pri otrocih. Pri večini poteka kot prehlad, pri približno 10-odstotnem deležu obolelih otrok pa se okužba z RSV razširi v spodnja dihala in povzroči bronhiolitis, ki se kaže kot hitro, oteženo dihanje, piskanje v prsih, otrok težko pije ...
Med blažjimi, pogostejšimi akutnimi zapleti pri bronhiolitisu so:
- pljučnica,
- dihalne apneje,
- motnje srčnega ritma,
- povišanje jetrnih encimov.
Pri težjih oblikah prebolevanja bronhiolitisa, ki se pojavi pri približno enem do treh odstotkih malčkov z bronhiolitisom, pa otrok potrebuje zdravljenje v bolnišnici.
Prav okužba z RSV je pri malčkih do prvega ali celo do drugega leta starosti – ki so sicer zdravi, niso nedonošenčki in nimajo znanih dejavnikov tveganja za težji potek bolezni – najpogostejši vzrok za hospitalizacijo.
V bolnišnici nemalokrat ne zadošča »zgolj« podporno zdravljenje, ampak je nujna intenzivna terapija z dihalno podporo ali umetnim predihavanjem. Takšno zdravljenje, ki je precej dolgotrajno in invazivno, lahko pusti tudi dolgoročne posledice, še zlasti, če je oboleli malček mlajši od enega leta. Med posledicami, ki ga spremljajo tudi kasneje v življenju, sta, na primer, ponavljajoče se piskanje in astma.
»Med prebolevanjem akutnega bronhiolitisa lahko pride do akutnih in do dolgotrajnih zapletov. Najtežji akutni zaplet je dihalna odpoved, ki zahteva premestitev v enoto intenzivne terapije. Umrljivost zaradi bronhiolitisa je v zahodnem svetu sicer redka, saj takšen izid, k sreči, beležimo pri manj kot 0,2 odstotka hospitaliziranih otrok,« pojasnjuje mag. Marina Praprotnik.
Tatjana Mrvič, pediatrinja in infektologinja, Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja, UKC Ljubljana:
»Bolni ljudje naj ne prihajajo na obisk in naj ne pestujejo malčka«
Ker sezona okužb z RSV traja od oktobra do aprila, so zaščitni ukrepi v tem času na mestu, poudarja pediatrinja in infektologinja Tatjana Mrvič, ki poleg cepljenja izpostavlja tudi druge, nič manj pomembne zaščitne ukrepe za preprečevanje respiratornih okužb, ki jih povzroča tudi široka paleta drugih virusov.
Med te ukrepe spadajo:
- dobra higiena in skrbno umivanje rok,
- bolni ljudje naj ne prihajajo na obisk in naj ne pestujejo malčka,
- z otrokom veliko časa preživite na svežem zraku,
- v tem obdobju se z otrokom ne zadržujte v trgovskih centrih, kjer se zbira in srečuje veliko ljudi,
- če imate več otrok in če starejši hodijo v vrtec, naj v tem času, če je le mogoče, ostanejo doma, kajti v vrtcu se virusne okužbe prenašajo kot »po tekočem traku«.
Kdaj se z otrokom odpraviti k zdravniku, če oziroma ko zboli?
Če opažate, da:
- dojenček neha jesti,
- zelo težko diha, pojavita se piskanje in hropenje,
- zelo majhni otroci občasno lahko tudi prenehajo dihati (tako imenovane apnoične atake ali dihalni premori oziroma apneje),
je treba nemudoma poiskati zdravniško pomoč.
Dr. Marta Grgič Vitek, nacionalna koordinatorica cepljenja, NIJZ:
»Letos se je za cepljenje proti RSV odločilo že več kot 2000 nosečnic«
Zaščita s cepljenjem proti RSV, ki je nosečnicam med 24. in 36. tednom nosečnosti v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja na voljo od lanske jeseni, je zelo varna in učinkovita, tako za nosečnico kot za otroka, ki ga v prvega pol leta življenja, ko je najbolj nemočen in občutljiv, zaščiti pred okužbo z RSV in pred težkim potekom te bolezni. Letos se je za tovrstno zaščito odločilo že več kot 2000 nosečnic, za katere sta priporočljiva tudi cepljenje proti oslovskemu kašlju in proti gripi.
Sicer pa je cepljenje proti RSV, kot poudarja dr. Marta Grgič Vitek, priporočljivo tudi po 60. letu starosti, zlasti za posameznike, pri katerih je imunski sistem oslabljen, oziroma za tiste, ki imajo eno ali več pridruženih (kroničnih) bolezni. Za zdaj tovrstna zaščita za to starostno skupino še ni krita iz OZZ, ampak je na voljo le kot samoplačniška storitev.
17. september, svetovni dan varnosti pacientov: varna in kakovostna obravnava od začetka življenja dalje
17. september, svetovni dan varnosti pacientov, letos izpostavlja pravico slehernega otroka do varne in kakovostne zdravstvene obravnave – od začetka življenja dalje. V sklopu našega javnega zdravstva je za dobro otrok dobro poskrbljeno, a kljub temu vznika ničkoliko izzivov, ki na sistemski ravni zahtevajo odzivnost in ukrepanje. Naj bo tem spomnimo zgolj na posledice akutnega pomanjkanja medicinskih sester in posledične vrzeli pri izvajanju zdravstvene in babiške nege, ki že danes napovedujejo, da nam bo ob nadaljevanju zdajšnjih trendov ostalo le še (samo)spraševanje v smislu: 'Kdo bo skrbel za nas, ko medicinskih sester več ne bo?'. V sklopu svetovnega dneva varnosti pacientov Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) poudarja: en sam varnostni incident ima lahko trajne posledice za zdravje otroka in za njegov razvoj. Zato je tokrat ta dan usmerjen v skrb za zagotavljanje varne zdravstvene obravnave vsakemu novorojenčku in otroku.
Simbolične fotografije: iStock; portreti: posnetki zaslona/prenos STA
Vaš komentar?
Komentirate lahko na naši facebook strani.
