Značka: infekcijska klinika

Značka: infekcijska klinika

Aids

»Testiranja spet ne izvajamo, zato se bojim, da se bodo epidemiološki podatki glede okužb s hiv poslabšali«

Da je bilo v tem letu (do vključno 20. novembra) pri nas na novo odkritih le 28 okužb s hiv, kar je manj kot katerokoli leto v zadnjem desetletju, se zdi spodbuden podatek – ne predstavlja pa realne slike. Anonimno in brezplačno testiranje, ki ga v praksi sicer še vedno spremljajo kratki stiki in tudi zadržki – čeprav gre za izjemno učinkovit in varen pristop, na podlagi katerega je mogoče pravočasno začeti z zdravljenjem in posledičnim preprečevanjem nadaljnjega prenosa okužb –, je bilo zaradi epidemije novega koronavirusa namreč precej okrnjeno, posledice pa bo mogoče ovrednotiti šele čez čas.

Ukrepi

Kam vodi hoja po robu zmogljivosti zdravstvenega sistema?

Naj bo še tako težko prenašati okoliščine, v katere nas je postavila epidemija, posledično pa tudi ukrepi, povezani z njenim obvladovanjem, trenutni podatki kažejo, da bistvenega izboljšanja epidemiološke situacije še nekaj časa ni mogoče pričakovati. Razmere se izboljšujejo v samo dveh regijah, na Gorenjskem in v osrednji Sloveniji. »Sprehajamo se po meji obvladljivosti,« je na pezo resničnosti, ki se v bolnišnicah nanaša tako na oskrbo COVID bolnikov kot tudi vseh drugih pacientov, ki prav tako nujno potrebujejo celovito, kakovostno in varno ukrepanje, danes ponovno opozoril vodja oddelka intenzivne terapije Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja ljubljanskega UKC prof. dr. Matjaž Jereb.

Ukrepi

Hospitaliziranih je že 660 COVID bolnikov, Onkološki inštitut Ljubljana za zdaj še izvaja vse zdravstvene storitve, ki so za obolele z rakom nujne. Kako je drugod?

Posledice pandemije novega koronavirusa bodo občutili vsi bolniki, ne le tisti, ki so in še bodo zboleli za COVID-19, zaradi katerega zdravljenje v bolnišnici trenutno potrebuje že 660 obolelih, 112 jih je na intenzivni terapiji, 67 obolelih potrebuje zdravljenje z respiratorjem. Okužbe s koronavirusom SARS-CoV-2 namreč še vedno, kljub zdaj že kar dolgotrajnemu uvidu znanosti v ta medicinsko-epidemiološki fenomen, ki je presenetil ves svet in celotno sodobno civilizacijo, preplavljajo družbo, zato je zdravstvo prednostno usmerjeno v zagotavljanje zmogljivosti za priliv okuženih bolnikov, ki potrebujejo zdravljenje v bolnišnici. Razmere so drugačne, neprimerljive s pogoji za delo v zdravstvu, ki smo jim bili priča še pred letom dni, pa že takrat niso bili optimalni – in puščajo pečat na vseh področjih, pri vseh bolnikih, tudi tistih, ki imajo težave zaradi drugih obolenj, ki so prav tako napredujoča in ogrožujoča, zato zahtevajo takojšnje in celovito ukrepanje.

Ukrepi

Pacienta, ki je zaradi hitrega napredovanja COVID v nedeljo umiral, so še lahko rešili. Zakaj bodo v enotah intenzivne terapije ob takih »primerih«, kot je opisani v članku, čez tri tedne nemočni?

Pogled na zbolele za COVID je z »druge strani« bistveno drugačen, kot ga javnosti prinaša vsakodnevno nizanje navidezno suhoparnih številk, iz katerih se mnogi še vedno norčujejo. Zdravniki in medicinske sestre se v enotah intenzivne terapije srečujejo s kalvarijo obolelih, ki jim poskušajo rešiti življenje, a se ne pritožujejo – ne morejo pa verjeti, da določen del slovenstva ni sposoben tako majhnega samoodrekanja, kot ga predstavlja nošenje zaščitne maske in upoštevanje drugih zaščitnih ukrepov, s katerimi bi najučinkoviteje preprečili trenutek, ko bo za najteže bolne preprosto zmanjkalo ustrezno usposobljenega kadra, ki bi jim lahko rešil življenje. In ta trenutek je, kot vse kaže, že zelo blizu.

Ukrepi

»Če epidemije ne bomo uspeli pravočasno ustaviti, bo epidemija ustavila nas!«

Ne, ne zbolevajo le starejši – in ne, ne zbolevajo le posamezniki z izrazito oslabljenim imunskim sistemom. In – ne, okužba z novim koronavirusom nikakor ni »zgolj« blaga, občasna, sporadična okužba, ki ne zahteva upoštevanja zaščitnih ukrepov. Trenutno v enoti za intenzivno terapijo Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja ljubljanskega UKC zdravijo tudi 44-letnega pacienta, pri katerem je okužba z novim koronavirusom vodila v resne zaplete – kljub temu, da sicer nima nobene pridružene bolezni! Znano pa je, da COVID-19 poleg starejših izraziteje ogroža posameznike s prekomerno telesno težo, s povišanim s krvnim tlakom ali s katerim od kroničnih pljučnih obolenj.

Ukrepi

Zakaj lahko z nošenjem zaščitne maske rešimo svoje življenje in tudi življenja drugih

Ko sem pred poldrugim mesecem strokovnjake s področja epidemiologije spraševala o najnujnejših ukrepih za preprečitev okužbe z novim koronavirusom, vključno z uporabo zaščitne maske, so bili odgovori enoznačni: v Sloveniji splošna uporaba mask ni niti smiselna niti priporočljiva. Izjema so bili oboleli in strokovni (zdravstveni) kader – za zaščito obojih naj bi bilo poskrbljeno v sklopu zdravstvenih in socialno-varstvenih ustanov. No, do danes so se tovrstna stališča močno spremenila. Že sicer kadrovsko zdesetkani zaposleni v zdravstvu, ki si glede na pričakovano povečanje števila obolelih s COVID-19 preprosto ne smejo dovoliti, da bi omagali ali zboleli, so še vedno prisiljeni delati v nevzdržnih in tudi nevarnih okoliščinah, saj zaščitne opreme močno primanjkuje. Po drugi strani pa je obveljal novi, strokovni narekovani imperativ, ki vsakomur med nami polaga na srce: nadenite si masko, če morate od doma v trgovino, lekarno ali na delo – pred okužbo ne boste zaščitili le sebe, ampak tudi druge.

Ukrepi

Prva žrtev novega koronavirusa v Sloveniji? S ponedeljkom začasna ustavitev javnega avtobusnega in železniškega potniškega prometa, sledila bo prepoved obratovanja lokalov.

V Sloveniji za dva tedna ugašamo javno življenje, smo v luči ukrepov proti širjenju novega koronavirusa slišali včeraj. Dosedanja priporočila so, skupaj s prepovedmi, jasna. Kako različni pa so odzivi na priporočene (samo)zaščitne ukrepe, najbolj povedno pokaže primerjava dveh današnjih primerov: medtem ko je mariborski župan odredil zaprtje vseh lokalov na območju Maribora, so bili lokali v Piranu tako rekoč množično obiskani. Kot da ne bi imeli jasne, kruto resnične slike, kaj lahko prinese COVID-19, takoj čez mejo ... Po neuradnih informacijah naj bi danes pri nas bolnik, sicer varovanec doma za starejše, izgubil boj s to boleznijo.

Ukrepi

»Smo v eni največjih množičnih katastrof, ki jih bomo kadarkoli v življenju doživeli«

»Sem zdravnica na onkološkem inštitutu v Ljubljani in moram povedati, da me je strah. Strah me je, ko vidim, kako so ljudje neodgovorni. Strah me je, ko vidim, kako so ljudje sebični, 'pametni' in ko vidim, da mislijo, da pretiravamo. Torej, dragi moji: smo v eni največjih množičnih katastrof, ki jih bomo kadarkoli v življenju doživeli,« se je danes zvečer na splošno (ne)razumevanje opozoril glede nevarnosti novega koronavirusa na facebooku odzvala zdravnica doc. dr. Mirjana Rajer.