Kljub željam, da bi se indijansko poletje potegnilo čim kasneje v jesen, je poznojesenski hlad že močno ošibil blagodejnost sončnih žarkov; vse bolj pospešeno vstopamo v obdobje s tako rekoč idealnimi pogoji za širjenje respiratornih okužb in gripe, ki lahko pri mnogih, ne le pri nosečnicah in najmlajših, povzročijo resne zaplete. Katera so tista cepiva, ki niso le varna in priporočljiva, ampak, kot potrjujejo dolgoletne klinične izkušnje, tudi izjemno učinkovita? In kako je mogoče, da je na Slovenskem odločanje za tovrstno zaščito, ki lahko prepreči težek potek bolezni ali celo smrt, še vedno tako zelo prežeto z zadržki, zato pri preprečevanju gripe in drugih respiratornih obolenj še vedno ostajamo na repu razvitih držav?
Čeprav so na voljo preverjena in res varna cepiva, ki pomagajo preprečiti najhujše bolezenske zaplete, v Sloveniji nekako ni in ni širše pripravljenosti, da bi sledili zgledu najrazvitejših držav, ki jim z dobro ozaveščenostjo in posledično tudi precepljenostjo prebivalstva ter samoumevnim udejanjanjem osnovnih zaščitnih ukrepov uspeva izrazito zmanjševati pogostost najtežjih zapletov pri prebolevanju obolenj, do katerih prihaja na račun virusnih pa tudi bakterijskih okužb – pa naj bo to pri najmlajših, starejših ali pri obolelih vseh starosti, zlasti tistih, pri katerih je imunski sistem oslabljen zaradi kronične ali akutne bolezni, zaradi specifičnega zdravljenja ali zavoljo določenih zdravil.
Spodbuden pa je podatek, da se je pri nas pomembno izboljšala ozaveščenost nosečnic in njihovih bližnjih, ki razumejo, kdaj in zakaj morajo s cepljenjem poskrbeti za zaščito novorojenčkov oziroma dojenčkov – pa tudi sebe.
Zato smo v tem članku strnili priporočila, temelječa na izkustvih kliničnih strokovnjakov različnih strok – ne le ginekologije, ampak tudi pediatrije, infektologije in javnega zdravja, v katerih prof. dr. Nataša Tul Mandič, Denis Baš, prof. dr. Matjaž Jereb, doc. dr. Nina Grasselli Kmet, dr. Mojca Rožič in dr. Marta Grgič Vitek pojasnjujejo, zakaj in za koga je zaščita s cepljenjem, po zaslugi katere se pomembno zmanjša breme hudih respiratornih okužb in gripe, ne le priporočljiva, ampak celo vitalnega pomena – pa naj gre za cepljenje proti gripi, kjer se imunost razvije v dveh tednih po prejetju cepiva, respiratornemu sincicijskemu virusu, pnevmokoknim okužbam, za tovrstno zaščito pred okužbo s COVID-19 ali pred okužbo z bakterijo Bordetello pertusis, ki povzroči nastanek oslovskega kašlja.
Prof. dr. Nataša Tul Mandič, spec. ginekologije in porodništva, Bolnišnica za ženske bolezni in porodništvo Postojna:
»Preprosto ni druge možnosti, da bi nosečnice obvarovali pred stikom z mikrobi«
Prof. dr. Nataša Tul Mandič zaščite s cepljenjem proti gripi ne svetuje le nosečnicam (ne glede na obdobje nosečnosti), ampak tudi ženskam, ki nosečnost šele načrtujejo, mamicam, ki malčka dojijo – ter, seveda, tudi (bodočemu) očku in vsem, ki bodo v stiku z mamico in novorojenčkom, da se prepreči prenos okužbe.
»Zavedati se moramo, da preprosto ni druge možnosti, da bi nosečnice obvarovali pred stikom z mikrobi, saj te hodijo v službo, na zdravniške preglede, po opravkih, se družijo ... S cepljenjem pa poskrbijo za zaščito in se izognejo težkemu poteku bolezni. Ko se torej nosečnica odloči za zaščito s cepljenjem, zaščiti dva – sebe in plod oziroma novorojenčka,« poudarja ginekologinja. Virus gripe prizadene pljuča, nosečnice pa imajo, kot pojasnjuje prof. dr. Tul Mandič, povečano potrebo po kisiku in zmanjšano zmogljivost pljuč, zato pri njih bistveno pogosteje pride do težkega poteka gripe, pogostejši so tudi zapleti po okužbi. »Izjemno pomembno je, da virus ne pride v pljuča nosečnice – če pa je imunski sistem pripravljen, ga bo blokiral.«
Dojenček ima v prvih mesecih življenja šibkejši imunski sistem, zato ga prav tako ogroža težji potek gripe – s protitelesi, ki jih nosečnica oziroma doječa mamica začne proizvajati po prejetju cepiva proti gripi, pa malček prejme zaščito, ki ga varuje pred okužbami v prvih mesecih življenja. To je, kot pojasnjuje Nataša Tul Mandič, nadvse pomembno, kajti imunski sistem dojenčka je manj učinkovit v boju proti okužbam, potek okužb je težji pa tudi neznačilen – zato se lahko zgodi, da je okužba prepozno prepoznana, to pa lahko ogrozi dojenčkovo življenje. Zato odločitev za zaščito s cepljenjem ni le smiselna, ampak nujna – cepivo je izjemno varno, popolnoma varno je tudi za plod.«
Kar se tiče respiratornega sincicijskega virusa in oslovskega kašlja, pa prof. dr. Nataša Tul Mandič poudarja, da nosečnicam močno svetujejo zaščito s cepljenjem predvsem zato, ker se v telesih nosečnic proizvedejo protitelesa, ki pred okužbo z virusom RSV oziroma bakterijo, ki povzroča oslovski kašelj, zaščitijo novorojenčka in majhnega dojenčka, »sicer bi bili ti malčki vitalno ogroženi.«
Izjemno pomembno je, da virus ne pride v pljuča nosečnice – če pa je imunski sistem pripravljen, ga bo blokiral.
Denis Baš, spec. pediatrije, predsednik sekcije za primarno pediatrijo pri SZD, Zdravstveni dom Kamnik:
»Zapleti, ki pri gripi niso redki, se kažejo kot gnojno vnetje ušes, vročinski krči, dehidracija, pljučnica, vnetje srčne mišice ali vnetje možganov (encefalitis)«
Da je edini način za zaščito dojenčka pred gripo ta, da se cepijo vsi, ki so v njegovi bližini, po 6. mesecu pa se s cepljenjem lahko zaščiti tudi otroka, je trdno prepričan tudi Denis Baš, pediater iz Zdravstvenega doma Kamnik in predsednik sekcije za primarno pediatrijo, ki deluje v sklopu Slovenskega zdravniškega društva (SZD).
»V 20-letni praksi niti pri enem otroku, ki smo ga cepili, ni prišlo do zapletov – z izjemo blage bolečine tam, kjer smo injicirali cepivo. Nasprotno pa v pediatričnih ambulantah vedno znova obravnavamo dojenčke in majhne otroke, pri katerih je zaradi gripe prišlo do hudih zapletov; srečal pa sem se, na žalost, tudi že s smrtjo otroka – zaradi težkega poteka bolezni, ki bi ga sicer lahko preprečili s cepljenjem,« pove pediater.
Ob tem pojasni, da se pri otrocih gripa kaže z dolgo trajajočo, močno povišano telesno temperaturo in bolečinami v mišicah, ki jih spremljajo prebavne težave, nemalokrat tudi močan glavobol. Zapleti, ki niso redki, se kažejo kot gnojno vnetje ušes, vročinski krči, dehidracija, pljučnica, vnetje srčne mišice ali vnetje možganov (encefalitis). Zaradi težkega poteka bolezni številni otroci potrebujejo zdravljenje v bolnišnici, pogosto v enoti za intenzivno terapijo.
»In lahko vam povem, da vse te posledice, vse te obraze bolezni, ki bi jih bilo s cepljenjem mogoče preprečiti, vedno znova videvamo v ambulantah, naši kolegi pa potem tudi v bolnišnicah. Zato tako zelo vztrajamo pri izobraževanju mamic in očkov o tem, zakaj je zaščita s cepljenjem tako zelo pomembna.«
V pediatričnih ambulantah vedno znova obravnavamo dojenčke in majhne otroke, pri katerih je zaradi gripe prišlo do hudih zapletov; srečal pa sem se, na žalost, tudi že s smrtjo otroka – zaradi težkega poteka bolezni, ki bi ga sicer lahko preprečili s cepljenjem. Zato tako zelo vztrajamo pri izobraževanju mamic in očkov o tem, zakaj je zaščita s cepljenjem tako zelo pomembna.
Izr. prof. dr. Matjaž Jereb, spec. infektologije in spec. intenzivne medicine, predstojnik Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja, UKC Ljubljana:
»Res ne vidim razloga, zakaj se s cepljenjem ne bi zaščitili pred težkim potekom gripe in okužb, ki jih povzročajo pnevmokoki in RSV«
»Cepljenje proti gripi je dostopno, varno, učinkovito in tudi brezplačno – in res ne vidim razloga, zakaj se ne bi zaščitili pred to boleznijo in njenim težjim potekom, ki lahko ogrozi tudi življenja starejših od 65 let in bolnikov s kroničnimi obolenji dihal, srca, ledvic, jeter, s sladkorno boleznijo, krvno boleznijo ali oslabljeno imunostjo (po presaditvi organov, matičnih celic, zaradi jemanja imunosupresivnih zdravil...). Preprosto ne morem razumeti, zakaj so odločitve za tovrstno zaščito tako redke – tudi med zdravstvenimi delavci. Res ni prav, da ljudje ne zaupajo strokovnjakom, čeprav zelo dobro vemo, o čem govorimo in zakaj nekaj priporočamo,« poudarja prof. dr. Matjaž Jereb, predstojnik Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja ljubljanskega UKC.
Ob tem še pojasni, da je s cepljenjem proti gripi mogoče preprečiti okužbe, »predvsem pa – in to je najpomembneje – težji potek bolezni in zaplete. Podobno velja za okužbe, ki jih povzročajo pnevmokoki in RSV, pri čemer velja opozoriti, da so invazivne pnevmokokne okužbe zelo nevarne tudi za osebe, ki nimajo vranice.«
Ob tem naniza kar nekaj povednih podatkov:
- možnost, da nekdo po 60. letu umre zaradi gripe, je kar 10krat večja kot pri 20-letniku;
- pri otrocih in odraslih, mlajših od 65 let, s cepljenjem bolezen preprečimo v 50 do 60-odstotnem deležu;
- pri tistih, ki zbolijo kljub cepljenju, se verjetnost, da bodo potrebovali zdravljenje v bolnišnici oziroma v enoti za intenzivno terapijo, zmanjša za 40 odstotkov, možnost glede usodnega izida pri prebolevanju gripe pa se prepolovi.
V Sloveniji zaradi zapletov pri prebolevanju gripe vsako leto (v povprečju) umre od 200 do 300 bolnikov.
Zgolj zaradi te nalezljive bolezni, ki vedno znova zapolni in tudi preseže obstoječe bolnišnične zmogljivosti, se, tako dr. Matjaž Jereb, »vsako leto spopadamo s težavami, ki nam jih povzroča pomanjkljiva infrastruktura, zmanjka nam postelj, primanjkuje nam kadra, razmere ne sledijo potrebam. V UKC si pomagamo tako, da zagotovimo dodatne zmogljivosti na nadomestnih lokacijah, včasih moramo pridobiti kader z drugih kliničnih oddelkov, to pa lahko povzroči zamike pri izvajanju elektivnih oziroma nenujnih posegov. Zdaj je sicer v gradnji nova infekcijska klinika; ko bo gotova, bo bolje, vendar se bojim, da bodo nekatere težave ostale. Brez dvoma nam bo primanjkovalo negovalnega kadra, ki ga je premalo prav v vseh kliničnih dejavnostih.«
Preprosto ne morem razumeti, zakaj so odločitve za zaščito s cepljenjem tako redke – tudi med zdravstvenimi delavci. Res ni prav, da ljudje ne zaupajo strokovnjakom, čeprav zelo dobro vemo, o čem govorimo in zakaj nekaj priporočamo.
Doc. dr. Nina Grasselli Kmet, spec. infektologije, vodja cepilnega centra, UKC Ljubljana:
»Okužbe z respiratornim sincicijskim virusom so najpogostejši vzrok za hospitalizacijo majhnih otrok in starejših«
»Okužbe z respiratornim sincicijskim virusom so najpogostejši vzrok za hospitalizacijo majhnih otrok in starejših. Breme teh obolenj, pred katerimi se je mogoče in tudi zelo priporočljivo zaščititi s cepljenjem, je veliko. Med vsako sezono respiratornih obolenj zaradi težkega prebolevanja okužbe z RSV na globalni ravni zdravljenje v bolnišnici potrebuje približno 350.000 odraslih, zapleti pri prebolevanju te bolezni pa ugasnejo približno 15.000 življenj,« poudarja doc. dr. Nina Grasselli Kmet, vodja cepilnega centra UKC Ljubljana.
Odločitev za cepljenje proti okužbi z RSV ni priporočljiva le za nosečnice, ki s tem zaščitijo sebe in malčka, ko se bo ta rodil, ampak, kot izpostavlja infektologinja, tudi za starejše od 60 let, še posebno, če imajo katero izmed kroničnih obolenj (bolezni dihal, srčno-žilne bolezni, diabetes), če imajo previsok indeks telesne mase, absolutno pa to velja tudi za stanovalce domov za starejše.
»Skrbijo nas vsi respiratorni virusi – in res si želimo, da bi čim več tovrstnih okužb, pa naj gre za gripo, COVID-19 ali RSV, preprečili s cepljenjem. Cepljenje je najboljša zaščita – seveda pa se moramo v času respiratornih okužb izogibati tudi zaprtim prostorom, v katerih se zadržuje veliko ljudi, nujno je zračenje prostorov ... Če pa že zbolimo, ne pozabimo na bistvena priporočila, s katerimi preprečimo širjenje bolezni: izogibamo se stikom z drugimi, dokler se ne pozdravimo, in poskrbimo za bistvene higienske ukrepe: razkuževanje in umivanje rok, kašljanje in kihanje v rokav, nikakor ne v dlan – in uporaba zaščitne maske,« svetuje zdravnica.
Skrbijo nas vsi respiratorni virusi – in res si želimo, da bi čim več tovrstnih okužb, pa naj gre za gripo, COVID-19 ali RSV, preprečili s cepljenjem. Cepljenje je najboljša zaščita – seveda pa se moramo v času respiratornih okužb izogibati tudi zaprtim prostorom, v katerih se zadržuje veliko ljudi, nujno je zračenje prostorov ...
Dr. Mojca Rožič, spec. infektologije, vodja dejavnosti za otroke, Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja, UKC Ljubljana:
»Mamice, ki so na porodniškem dopustu, naj se z malčki izogibajo zaprtim prostorom, velikim nakupovalnim središčem in lokalom«
»Za gripo zbolevajo tudi otroci, ki jih prav tako lahko zaščitimo s cepljenjem – to je še posebej priporočljivo, če so mlajši od dveh let, če imajo katero od kroničnih bolezni, nevrološko obolenje ali če prejemajo zdravljenje s salicilati. S tem posredno zaščitimo tudi starejše v njihovem domačem okolju, ki so zaradi pridruženih bolezni nemalokrat še bolj dovzetni za okužbo in tudi za težji potek bolezni,« poudarja dr. Mojca Rožič, ki na infekcijski kliniki vodi dejavnosti za otroke.
Kar se tiče preprečevanja okužb z respiratornim sincicijskim virusom, pa infektologinja vsem mamicam, ki so na porodniškem dopustu, svetuje, naj se z malčki res izogibajo zaprtim prostorom, kot so, na primer, velika nakupovalna središča ali lokali. Staršem, ki imajo tudi starejšega malčka in ta morda že hodi v vrtec, pa priporoča, naj ga v zimskem obdobju, če je le izvedljivo, vzamejo iz vrtca, od koder pripotuje domov prenekatera okužba.
Med navadami, ki pomembno vplivajo na zaščito najmlajših, je tudi skrb, da otrok nikoli ni izpostavljen pasivnemu kajenju. Izpostavljenost cigaretnemu dimu pred rojstvom in po njem namreč negativno vpliva na razvoj otrokovih pljuč, verjetnost za hospitalizacijo zaradi okužb dihal pa se posledično pomembno poveča. Več o tem in podobnih izzivih, ki so, skupaj z nasveti, lahko v pomoč pri čim boljši zaščiti malčka pred akutnimi okužbami dihal, je Mojca Rožič skupaj s pediatrinjo in infektologinjo Tatjano Mrvič (pod okriljem združenja za infektologijo pri zdravniškem društvu) napisala v zloženki o preprečevanju RSV okužb pri otrocih, ki je na voljo v zdravstvenih ustanovah.
Za gripo zbolevajo tudi otroci, ki jih prav tako lahko zaščitimo s cepljenjem – to je še posebej priporočljivo, če so mlajši od dveh let, če imajo katero od kroničnih bolezni, nevrološko obolenje ali če prejemajo zdravljenje s salicilati. S tem posredno zaščitimo tudi starejše v njihovem domačem okolju, ki so zaradi pridruženih bolezni nemalokrat še bolj dovzetni za okužbo in tudi za težji potek bolezni.
Dr. Marta Grgič Vitek, spec. javnega zdravja, nacionalna koordinatorica programa cepljenja, NIJZ:
»Cepljenje proti gripi priporočamo vsem prebivalcem, tudi otrokom od 6. meseca starosti dalje, kajti večji ko je delež precepljenosti, manj se ta nalezljiva bolezen širi«
Da je zdaj pravi čas za zaščito pred gripo in drugimi respiratornimi okužbami, poudarja tudi dr. Marta Grgič Vitek, nacionalna koordinatorica programa cepljenja pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Trenutno je pri nas, tako kot v državah evropske regije, intenzivnost kroženja virusov gripe še nizka; večino okužb v tem času povzročajo rinovirusi in virus SARS-CoV-2.
»Pri nas je vrh zbolevanja za gripo, zelo nalezljivo virusno boleznijo, ponavadi dosežen v januarju. Pred gripo, za katero vsako leto zboli od 100.000 do 200.000 prebivalcev, se najučinkoviteje zaščitimo s cepljenjem, ki nas obvaruje predvsem pred morebitnimi težkimi zapleti – in tovrstno zaščito priporočamo prav vsem prebivalcem, tudi otrokom od 6. meseca starosti dalje, kajti večji ko je delež precepljenosti, manj se ta nalezljiva bolezen širi.«
Cepljenje proti gripi, ki je priporočeno za vse skupine prebivalstva z večjim tveganjem za težji potek bolezni (nosečnice, majhni otroci, kronični bolniki, posamezniki z izrazito povečano telesno težo, starejši – pa tudi zaposleni v zdravstvu, šolstvu in drugih profesijah, kjer imajo posamezniki veliko stikov z drugimi ljudmi), se je že začelo.
Pri tem pa bode v oči podatek, da je v Sloveniji precepljenost proti gripi med najnižjimi v EU, saj se za tovrstno zaščito (v povprečju) odloči manj kot 10-odstotni delež prebivalstva. V zadnji (lanski) sezoni se je, na primer, proti gripi cepilo le 18,1 odstotka starejših.
»Poleg cepljenja proti gripi pa tako starejšim kot posameznikom s kroničnimi boleznimi priporočamo tudi cepljenje proti pnevmokoknim okužbam, saj se tako zaščitijo pred povečanim tveganjem za invazivni potek pnevmokokne okužbe ali za nastanek pljučnice. Trenutno je že na voljo 20-valentno konjugirano cepivo, ki je bolj imunogeno, za zaščito pa zadostuje en sam odmerek cepiva. S tem cepivom smo doslej cepili otroke do 5. leta starosti, zdaj pa je (v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja) na voljo tudi za cepljenje odraslih,« še pove dr. Marta Grgič Vitek.
Poleg cepljenja proti gripi pa tako starejšim kot posameznikom s kroničnimi boleznimi priporočamo tudi cepljenje proti pnevmokoknim okužbam. Trenutno je že na voljo 20-valentno konjugirano cepivo, ki je bolj imunogeno; s tem cepivom smo doslej cepili otroke do 5. leta starosti, zdaj pa je (v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja) na voljo tudi za cepljenje odraslih.
Simbolične fotografije: iStock; portreti: posnetki zaslona/prenos STA
Vaš komentar?
Komentirate lahko na naši facebook strani.
