Značka: epidemiologija

Značka: epidemiologija

Ukrepi

Pljuvanje v lastno skledo

Čeprav bi lahko že davno sledili zgledu držav, v katerih je civilizacijska zrelost pripomogla h koreniti omejitvi širjenja okužb z novim koronavirusom, smo na Slovenskem v vse prej kot zavidljivi situaciji. Po kriterijih Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) smo v temno rdeči fazi epidemije in ta je še vedno v polnem razmahu. V javnosti pa se še kar vrstijo odzivi, s katerimi želijo niti ne tako zelo osamljeni posamezniki zanikati resnost epidemije in spodbujati zavračanje zaščitnih ukrepov – vse to pa je, seveda, mogoče pričakovati v primeru, ko si ob izbruhu nečesa tako nepredstavljivega, kot je pandemija povsem nove, pred tem nepoznane bolezni, podajo roko nezrela demokracija, preračunljivost odločevalcev in interesno kupčkanje na račun prebivalstva.

Respiratorne okužbe, gripa

Zaradi gripe ne umirajo le starejši, ampak tudi nosečnice in otroci ...

V začetku prihodnjega tedna se bo po Sloveniji začelo cepljenje proti gripi. Ker je jasno, da marsikdo v pojavnost gripe in posledično v smiselnost zaščite s cepljenjem v tem trenutku dvomi – med drugim tudi na račun lanskoletne izkušnje, ko gripe v Sloveniji praktično ni bilo –, zdravniki opozarjajo, da se gripa nikakor ni za vedno poslovila. Lani je izvajanje zaščitnih ukrepov, s katerimi smo sicer prednostno preprečevali širjenje epidemije SARS-CoV-2, zavrlo širjenje virusov influence, k »izginotju« gripe pa je pripomoglo tudi začasno zaprtje vrtcev in šol, ki so največji »bazen« za sezonsko širjenje gripe. Letos zapiranja družbe ne bo.

Preventiva

Takojšnja prepoznava simptomov zajčje mrzlice oziroma tularemije, ki se je letos razširila v severno-primorski regiji, je življenjsko pomembna

V letu, zaznamovanem z mišjo mrzlico in občasnim obilnim deževjem, so nastali idealni pogoji za pri nas doslej največje širjenje enega od najbolj kužnih mikroorganizmov – bakterije Francisella tularensis, ki povzroča tularemijo oziroma zajčjo mrzlico. To ponekod imenujejo tudi zajčja vročica. Samo v severno-primorski regiji, kjer v zadnjih treh desetletjih niso zabeležili niti enega primera te bolezni, je bilo v minulih dveh mesecih evidentiranih 27 primerov tovrstne okužbe pri ljudeh (za primerjavo: v Sloveniji je od leta 1990 do 2020 za tularemijo zbolelo 42 ljudi). Kako prepoznati znake omenjene akutne vročinske bolezni, kako pravočasno in pravilno ukrepati, da bi preprečili okužbo, ki se z živali lahko prenese na človeka (zoonoza), medtem ko nevarnosti za prenos s človeka na človeka ni?

Cepljenje

Za cepljenje otrok od 12. leta dalje bo veljal enak pristop, kot je v veljavi za odrasle: odločitev za cepljenje proti COVID, ki je brezplačno, je prostovoljna

Kakšna neljuba presenečenja nas v povezavi z aktualno epidemijo čakajo jeseni? Pravo sliko je težko napovedati, a po zdajšnjih napovedih bi z najmanj 66-odstotno precepljenostjo prebivalstva lahko dosegli tako imenovano kolektivno imunost in se poslovili od najbolj družbeno, družabno, razvojno in finančno nevšečnih ukrepov, ki na vsakem od nas in na družbi kot celoti puščajo neizbrisne sledi, pri čemer infektologi in epidemiologi vedno znova poudarjajo, da delež precepljenosti ni in ne bo odvisen od države, ampak od zdravstvene prosvetljenosti prebivalstva. Doslej je pri nas prvi odmerek cepiva proti COVID prejelo skoraj 39 odstotkov odraslih (661.138), oba odmerka pa približno četrtina odraslega prebivalstva (402.685). V kratkem pa se bo začelo tudi cepljenje otrok od 12. leta starosti dalje, ki bo – tako, kot že velja za odrasle – neobvezno in brezplačno.

Preventiva

Opazen porast mišje mrzlice pri nas – kako preprečiti okužbo in kako prepoznati znake hemoragične mrzlice z renalnim sindromom (HMRS)

Vsi ljubitelji narave, ki redno hodijo na sprehode, se vzpenjajo na bližnje vzpetine in obiskujejo hribovje, že vedo, da je letos tako imenovano mišje leto. In ne, ne gre za napoved snemanja novih prigod simpatičnega Ratatuja (enega najboljših animiranih filmov vseh časov Ratatouille), ampak za »poplavo« miši, s katerimi se med sprehodi pa tudi med delom na vrtu gledaš »iz oči v oči« – letos jih je res izjemno veliko in (še bistveno pogosteje kot sicer) pospešeno prenašajo mišjo mrzlico.

Cepljenje

Vse, kar želite (iz)vedeti o cepljenju proti COVID-19, pa si ne upate vprašati ...

Toliko neumnosti, kolikor se jih je v času epidemije zvrstilo na družbenih omrežjih, človeka pravzaprav pusti brez besed – in enako velja tudi za odzive na zavajanja in lažne novice, ob katerih se človek vpraša, ali so nekateri ljudje v svojem življenju izgubili celo v osnovni šoli pridobljeno znanje, da se pustijo tako zelo voditi za nos. Novi koronavirus se danes, ko epidemija izzveneva, ko najtragičnejše posledice prebolevanja COVID počasi postajajo del preteklosti in ko se s polno močjo odvija duel med zagovorniki in nasprotniki cepljenja, zdi manjši problem od političnih eskapad. A v resnici bo tudi pri premagovanju epidemije treba potegniti črto in se odločiti, kakšno prihodnost si želimo. V sosednji Avstriji, kjer so dosegli 40-odstotno precepljenost, so danes že napovedali pomembne sprostitve javnega življenja. Pri nas pa se še vedno vrtimo v krogu – tudi zato, ker so glavno besedo pri informiranju javnosti o pomenu in pomembnosti, o učinkovitosti in varnosti cepljenja pri nas privzeli tudi nekateri posamezniki, ki nimajo ne osebne integritete ne poglobljenega strokovnega znanja.

Cepljenje

COVID-19: cepiti se ali ne cepiti se, to je zdaj vprašanje

»Tveganje za pojav resnih stranskih učinkov po cepljenju je bistveno manjše od tveganja za nastanek usodnih zapletov med prebolevanjem bolezni COVID.« To je osnovni postulat, na katerem pri zagovarjanju zaščite s cepljenjem temelji skrb za javno zdravje – in cepljenje je najverjetneje edina možna pot, po kateri se bo treba odpraviti, da se bo sodobna civilizacija lahko iztrgala iz primeža aktualne pandemije. Da COVID ni primerljiv z gripo, je jasno vsakemu laiku – tako kot to, da ni politika tista, ki bo presegla zdajšnje stanje, ampak bomo morali to doseči sami. Vsak posebej in vsi skupaj. Seveda pa je razumljivo, da se porajajo tudi dvomi. Pa za to ni kriva le slaba komunikacija, ampak tudi preveč pogosto pojavljajoči se redki neželeni učinki, ki se končajo s smrtjo.

Cepljenje

»Cepivo proti COVID je kot snežinka, ki se, ko 'pristane', sintetizira ...«

Danes na prodajnih policah težko najdemo hrano ali pijačo, ki bi vsebovala manj aditivov, kot jih je v cepivu proti COVID; v njem, denimo, ni niti ene od sestavin, ki jih nasprotniki cepljenja vedno znova omenjajo v polemikah z uradno medicino oziroma epidemiologijo. In še metaforična, poljudna primerjava, kot jo je ubesedila znanost: cepivo proti COVID-19 je kot snežinka, ki se, ko »pristane«, sintetizira; iz RNA se naredijo proteini, tisto, kar ostane, je spomin v celicah. Vpliva na genom ni, učinkovitost je izjemna, stranski oziroma neželeni učinki so reaktogeni, blagi, prehodnega značaja. Zato v razmislek: koliko ima danes medicina (poleg omenjenega cepiva) na voljo zdravil, pri katerih bi za preprečevanje bolezni, ki s tako rekoč svetlobno hitrostjo ugaša življenja starejših pa tudi mlajših Slovencev, zadostovalo (manj kot) pol mililitra pripravka – za pridobitev zaščite pred tem hudim obolenjem, ki je v zadnjem letu dni življenje tako rekoč celotnega planeta postavilo na glavo?

Ukrepi

Hospitaliziranih je že 660 COVID bolnikov, Onkološki inštitut Ljubljana za zdaj še izvaja vse zdravstvene storitve, ki so za obolele z rakom nujne. Kako je drugod?

Posledice pandemije novega koronavirusa bodo občutili vsi bolniki, ne le tisti, ki so in še bodo zboleli za COVID-19, zaradi katerega zdravljenje v bolnišnici trenutno potrebuje že 660 obolelih, 112 jih je na intenzivni terapiji, 67 obolelih potrebuje zdravljenje z respiratorjem. Okužbe s koronavirusom SARS-CoV-2 namreč še vedno, kljub zdaj že kar dolgotrajnemu uvidu znanosti v ta medicinsko-epidemiološki fenomen, ki je presenetil ves svet in celotno sodobno civilizacijo, preplavljajo družbo, zato je zdravstvo prednostno usmerjeno v zagotavljanje zmogljivosti za priliv okuženih bolnikov, ki potrebujejo zdravljenje v bolnišnici. Razmere so drugačne, neprimerljive s pogoji za delo v zdravstvu, ki smo jim bili priča še pred letom dni, pa že takrat niso bili optimalni – in puščajo pečat na vseh področjih, pri vseh bolnikih, tudi tistih, ki imajo težave zaradi drugih obolenj, ki so prav tako napredujoča in ogrožujoča, zato zahtevajo takojšnje in celovito ukrepanje.

Ukrepi

»Rezervni scenarij vidim, žal, kot scenarij brez zdravstvenih delavcev,« poudarja zdravnik Matej Dolenc iz jeseniške splošne bolnišnice, kjer je zaradi okužbe z novim koronavirusom odsotnih 50 zaposlenih

Epidemiološke razmere, ki jih narekuje močno plimovanje drugega vala epidemije novega koronavirusa po vsej Sloveniji, so trenutno najslabše na Gorenjskem. Kako se s tem izzivom soočajo v splošni bolnišnici na Jesenicah, ki je tako rekoč eno samo gradbišče, saj jih je epidemija ujela sredi izvajanja požarne in energetske sanacije? Kako se s prilivom bolnikov – pa ne le posameznikov, ki potrebujejo zdravljenje v bolnišnici zaradi težke oblike prebolevanja COVID-19, ampak tudi bolnikov z vsemi drugimi obolenji, pri katerih je takojšnje zdravljenje prav tako nujno – spopadajo kadrovsko zdesetkani zdravstveni timi, v katerih zaradi okužbe s koronavirusom SARS-CoV-2 še vedno pogrešajo 50 obolelih sodelavcev?