Če se bo zgodilo, da se bo nizanje epidemijskih valov nadaljevalo – in vse kaže, da se dogaja točno to –, štiri stanovske institucije (komisija za medicinsko etiko, slovenska medicinska akademija, zdravniška zbornica in zdravniško društvo) poleg pogoja PC podpirajo tudi uvedbo obveznega cepljenja. Že z dvema odmerkoma mRNA cepiva bi največjo nevarnost, ki preti posameznikom, zlasti tistim iz najranljivejših skupin, lahko preprečili. Toda po oceni vrha zdravništva se, nasprotno, soočamo z razmerami, v katerih se »ob hitrem širjenju različice omikron zapira časovna past, v katero smo se z nizko precepljenostjo ujeli v slovenski družbi«. 

Danes objavljeni podatki, zbrani v sklopu sledilnika COVID-19, potrjujejo, da se je pri nas že začel peti val širjenja novega koronavirusa, v sklopu katerega je različica omikron zelo hitro, v mesecu dni, izpodrinila delto. In kaj to pomeni? Tako rekoč nezadržno širjenje okužb. 

Pri omikronu bistveno manjši delež obolenj s težkim potekom

Pri tem je spodbuden vsaj podatek, da je pri omikronu delež obolenj s težkim potekom, ki zahtevajo hospitalizacijo in zdravljenje v enotah intenzivne terapije, bistveno nižji; tako naj bi v sklopu tega vala zabeležili vsaj 50 odstotkov (po nekaterih ocenah celo do 70 odstotkov) manj hudih zapletov pri prebolevanju bolezni COVID. 

Seveda gre za ocene, pri katerih še vedno nemalo vprašanj in dilem ostaja brez pravega odgovora. In čeprav so pri predvidevanju posledic širjenja okužb z virusom SARS-CoV-2 projekcije dokaj zanesljive, ostaja jasno, da bo davek, ki ga bo pandemija tako od posameznikov kot od družbe zahtevala tudi v prihodnje, vse prej kot zanemarljiv.

Matjaž Leskovar, IJS: Vrh števila potrjenih okužb naj bi dosegli v drugi polovici januarja

Tudi višji znanstveni sodelavec Instituta Jožef Stefan dr. Matjaž Leskovar v analizi aktualnega stanja opozarja, da je Slovenija glede na kriterije Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) še vedno v temno rdeči fazi. »Epidemija raste vse hitreje, predvidoma zaradi vpliva prazničnega druženja in vse hitrejšega širjenja različice omikron. Kako se bo to odražalo v številu COVID bolnikov, hospitaliziranih na navadnih in intenzivnih oddelkih, bo odvisno od resnosti bolezni, ki jo povzroča okužba z omikronom.« 

Projekcije širjenja okužb s koronavirusom pa kažejo, da naj bi, tako Leskovar, vrh števila potrjenih okužb dosegli predvidoma v drugi polovici januarja, največje število obolelih, ki bodo potrebovali zdravljenje v bolnišnici, pa najverjetneje čez mesec dni oziroma v prvi polovici februarja.

Božidar Voljč, komisija za medicinsko etiko: obvezno cepljenje za najbolj izpostavljene

Tudi državna komisija za medicinsko etiko (KME), ki jo vodi dr. Božidar Voljč, je ob pretresanju aktualnih razmer in razmerij, ki vplivajo na širjenje okužb z novim koronavirusom, jasna: »V Sloveniji ceno nizke precepljenosti proti COVID-19 vsak dan plačujejo oboleli, hospitalizirani, intenzivno zdravljeni in umrli bolniki, med katerimi je največ necepljenih.« 

Zato se člani KME pridružujejo pozivom zdravstvenih ustanov in združenj k razmisleku »o obveznosti cepljenja skupin, ki so po dosedanjih epidemijskih izkušnjah najbolj izpostavljene težjim oblikam bolezni – in vseh, ki se vsakodnevno poklicno srečujejo s skupinami ljudi. Za resne neželene posledice cepljenja pa je država dolžna sprejeti pravila za urejanje odškodninskih postopkov.«

Če bo v prihodnje prihajalo do novih različic koronavirusa, pa bi, kot dodaja dr. Božidar Voljč, veljalo razmisliti tudi o splošnem obveznem cepljenju – seveda v skladu s strokovno presojo in učinkovitostjo cepiv. 

Ukrepi so povsod enaki, njihovo udejanjanje pa je zelo različno 

Nezadržno valovanje epidemije, ki mu po presoji komisije za medicinsko etiko pri nas botrujejo nezadostna precepljenost, proticepilsko vzdušje in visok odstotek starejšega prebivalstva, bi zahtevalo preverbo in prevetritev preventivnih ukrepov, s katerimi je širjenje virusa dokazano mogoče zmanjšati. Pri tem ne gre le za zaščito s cepljenjem, ampak za osnovne higienske ukrepe, ki bi v vsaki sodobni družbi morali biti nekaj samoumevnega. Seveda so ti ukrepi, kot se zaveda dr. Božidar Voljč, povsod enaki – toda v različnih okoljih je tudi njihovo udejanjanje, ki je pogojeno tako z enotnostjo stroke kot z odzivanjem (v) javnosti, zelo raznoliko. 

Zrelejša ko je družba – in z njo posamezniki –, manj težav ima z upoštevanjem priporočil. In posledično je tudi manj družbene razdvojenosti, ki je v Sloveniji prav med epidemijo dosegla tako nedopustno kulminacijo, da bo nastalo stanje v resnici težko sanirati. Nasploh, ne le na račun bolezni COVID, ki v resnici ni nič več in nič manj kot eno od resnih obolenj, ki ga je treba ustaviti. In medicina pri tem potrebuje pomoč, tako kot vedno, kajti zdravljenje je, kot vemo, uspešno le, če je med zdravnikom in bolnikom vzpostavljeno zaupanje. 

In tako se začarani krog epidemije nadaljuje ...

Čeprav vemo, da je med epidemijo COVID zaupanje v politiko poniknilo neznanokam, to nikakor ne bi smel biti izgovor za ignoriranje medicine in znanosti, ki želita pomagati družbi in slehernemu sleherniku. Toda če ta pomoč zavrača, pravega učinka ni. In točno to danes potrjuje potek širjenja okužb, kajti razklanost slovenske družbe pri verjetju v strokovna priporočila ni nič drugega kot prilivanje olja na ogenj epidemije. 

In tako se, hočeš nočeš, začarani krog epidemije (ki v resnici sploh ni razglašena, pa vendar je tu ter izrazito narekuje in usmerja naše življenje) nadaljuje. Že v tem tednu so in bodo na strokovni in na vladni ravni v obravnavi vsi ukrepi za preprečevanje širjenja okužb s SARS-CoV-2, tudi takšni, za katere smo bili tako rekoč prepričani, da nas ne bodo več doleteli in omejevali naših življenj. Mejnik za njihovo (ne)uvedbo bo število bolnikov s COVID, hospitaliziranih v enotah intenzivne terapije. 

Simbolične fotografije: iStock

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.