Značka: vlada

Značka: vlada

Rak

Bo zgodnje odkrivanje bolezni, ki nastanejo kot pozna posledica zdravljenja raka, po več kot treh desetletjih vendarle tudi formalno umeščeno v sistem zdravstvene dejavnosti?

Danes je zdravljenje raka tako napredovalo, da omenjena diagnoza, če je le bolezen odkrita dovolj zgodaj, nima več predznaka usodnosti, ampak jo je mogoče pozdraviti oziroma zazdraviti ter z njo živeti lepo, kakovostno življenje – kot s katerokoli drugo kronično boleznijo, pri čemer je priporočljivo, da oboleli spremeni življenjski slog in skrbi za svoje zdravje z udejanjanjem bistvenih priporočil glede zdravega življenja. Toda vsaka vrsta zdravljenja – zdravljenja raka pa tudi drugih bolezni – lahko pusti posledice, bodisi na organih bodisi na tkivih, najsi gre za žleze z notranjim izločanjem, za kožo, pljuča, ledvica, oči, jetra, uho, živčevje, mišičje ali srce. Gre za pozne posledice zdravljenja, ki jih je, prav tako kot osnovno bolezen, treba odkriti čim hitreje.

Ukrepi

Podatki, ki ne (do)puščajo dvoma o resnosti epidemije

Od jutri bo zaradi izjemnega porasta števila okuženih z novim koronavirusom, med katerimi jih zaradi težke oblike prebolevanja bolezni COVID-19 trenutno že več kot 500 potrebuje zdravljenje v bolnišnici, življenje v Sloveniji ponovno izrazito zastalo. Predvidena je omejitev gibanja na občine, ki bo sprva uveljavljena za en teden (za vso državo), medtem ko bo do sproščanja prihajalo postopno – v tistih regijah, ki bodo prve omejile epidemijo. Po drugi strani pa so zbirni podatki (za obdobje od marca do oktobra) akutnih bolnišnic, ki pri nas skrbijo za COVID bolnike, boleče jasni.

Ukrepi

Tomaž Gantar: »Vsak bi se moral obnašati, kot da je okužen!« – Tatjana Lejko Zupanc: »Izogibajte se ljudem, ki ne uporabljajo zaščitne maske!«

Tomaž Gantar je kot minister za zdravje odgovoren za to, da bo zdravstvo tudi v času pospešenega naraščanja okužb z novim koronavirusom, ki jih sproža drugi val epidemije, delovalo čim bolj nemoteno. Zato se glede na aktualno sliko, ki jo na Slovenskem izrisuje epidemija, osebno zavzema za čim hitrejše sprejetje odločitve o ponovni popolni ustavitvi javnega življenja. K včerajšnjemu apelu vodstvenih predstavnikov zdravniških združenj pa dodaja: »Veseli me poziv za poenotenje zdravnikov in želim, da bi padel na plodna tla – kajti podobne pozive smo v minulih mesecih pisali tudi mi, v zavedanju, da je pred nami še kar nekaj težkih dni.«

Ukrepi

Ultimativni apel zdravniških združenj premieru Janezu Janši za takojšnjo preprečitev zdravstvene in socialne katastrofe v drugem valu epidemije

Preprečevanje cunamija v drugem valu epidemije utegne biti jalov poskus, če se prizadevanjem za čim učinkovitejše preprečevanje širjenja okužb z novim koronavirusom ne bo pridružilo celotno slovenstvo, tudi tisti, za katere se zdi, da ne zmorejo ali nočejo razumeti resnosti pojava, s kakršnim se je človeštvo v zdaj že daljni preteklosti po svojih najboljših močeh spopadalo v primeru kuge, tuberkuloze ali gobavosti. Vedno je uspelo, a prijemi niso bili sofisticirani, prej surovi. Tokrat pa je zdravstvo – in ne le naše – tik pred tem, da se zlomi. Kajti, ne pozabimo, da za COVID bolnike z zapleti, ki potrebujejo v sklopu enote za intenzivno terapijo, lahko na bolnišnični ravni ustrezno poskrbijo le specialisti intenzivne medicine in anesteziologi, skupaj z za tovrstno nego usposobljenimi medicinskimi sestrami.

Ukrepi

Drugi val epidemije je tu, ukrepi prav tako. In kaj pravi minister za zdravje?

Če kaj, bi v zdajšnjih razmerah, ko je (predvsem) na račun nihilizma in namerne ignorance pri upoštevanju razmeroma blagih zaščitnih ukrepov drugi val epidemije z vso silovitostjo preplavil Slovenijo, pričakovali resen in poglobljen nastop ministra za zdravje Tomaža Gantarja, v katerem bi prebivalcem Slovenije tehtno in razumljivo razgrnil vse argumente. Tako, da bi tudi tistim, ki resnično nočejo ali ne zmorejo dojeti, v kako hudi stiski je slovensko zdravstvo, ker ne more zagotoviti dovolj ustreznega kadra za zdravljenje najhuje obolelih COVID pacientov, saj je kadrovsko, logistično in prostorsko zdesetkano že desetletja, pomagal razumeti. Razumeti, da bo njegovo ali njeno neodgovorno obnašanje imelo dolgoročne posledice, na zdravju in (izgubljenih) življenjih hudo bolnih – pa ne le tistih, ki bodo potrebovali intenzivno terapijo zaradi zapletov po okužbi z novim koronavirusom –, ker v prihodnjih tednih do zdravljenja ne bodo mogli priti takoj, ko ga bodo res nujno potrebovali.

Ukrepi

Kaj pomeni ponovna razglasitev epidemije?

Čeprav se zdi neverjetno, se je zgodilo prav to, česar, resnici na ljubo, nismo pričakovali niti v sanjah: Slovenija je po številu okuženih s koronavirusom SARS-CoV-2 prehitela celo ZDA. Samo na tej osnovi lahko rečemo, da nam je v boju s COVID oziroma pri zamejevanju drugega vala prav grdo spodletelo – pa pri tem nima smisla iskati krivcev. Številni krivdo pripisujejo vladi, nekaterim drugim je jasno, da zgledovanje po švedskem modelu preprosto ni moglo učinkovati, kajti medtem ko Švedi ne potrebujejo »ukazov«, da bi sledili priporočilom, je Slovenija daleč od tega – in v tem trenutku smo to tudi nedvoumno dokazali, pa čeprav z »dosežkom«, s katerim se ne moremo hvaliti. In konkretne posledice: od jutri bo za prihodnjih 30 dni pri nas spet razglašena epidemija.

Ukrepi

Pacienta, ki je zaradi hitrega napredovanja COVID v nedeljo umiral, so še lahko rešili. Zakaj bodo v enotah intenzivne terapije ob takih »primerih«, kot je opisani v članku, čez tri tedne nemočni?

Pogled na zbolele za COVID je z »druge strani« bistveno drugačen, kot ga javnosti prinaša vsakodnevno nizanje navidezno suhoparnih številk, iz katerih se mnogi še vedno norčujejo. Zdravniki in medicinske sestre se v enotah intenzivne terapije srečujejo s kalvarijo obolelih, ki jim poskušajo rešiti življenje, a se ne pritožujejo – ne morejo pa verjeti, da določen del slovenstva ni sposoben tako majhnega samoodrekanja, kot ga predstavlja nošenje zaščitne maske in upoštevanje drugih zaščitnih ukrepov, s katerimi bi najučinkoviteje preprečili trenutek, ko bo za najteže bolne preprosto zmanjkalo ustrezno usposobljenega kadra, ki bi jim lahko rešil življenje. In ta trenutek je, kot vse kaže, že zelo blizu.

Ukrepi

Omejitev gibanja in obvezno nošenje mask tudi na prostem

V sedmih statističnih regijah – Gorenjski, Koroški, Osrednjeslovenski, Zasavski, Savinjski, Posavski in v jugovzhodni Sloveniji – bodo od petka dalje v veljavi strožji ukrepi za preprečitev širjenja okužb z novim koronavirusom. Gre za trenutno najbolj prizadeta območja Slovenije, kjer v drugem valu širjenja okužb s koronavirusom SARS-CoV-2 te strmo naraščajo. Da bi jih obvladali, se do zdaj veljavnim zaščitnim ukrepom pridružuje tudi obvezno nošenje mask na prostem, omejitev gibanja med regijami, začasna pripoved vseh zbiranj in prireditev nad deset oseb ter omejitev nekaterih storitvenih dejavnosti in določenih športnih aktivnosti.

Ukrepi

»Če pride COVID v našo bolnišnico, med bolnike z rakom, lahko, če se grdo izrazim, pripravimo črne vreče!« opozarja doc. dr. Mirjana Rajer z Onkološkega inštituta Ljubljana

»Če pride COVID v našo bolnišnico, med bolnike z rakom, lahko, če se grdo izrazim, pripravimo črne vreče,« je bila v pogovoru za Zdravstveniportal.si neposredna doc. dr. Mirjana Rajer, specialistka onkologije z radioterapijo z Onkološkega inštituta Ljubljana, ki trenutno dela še specializacijo iz internistične onkologije; v sklopu te zdaj »kroži« v UKC Ljubljana, zato sva se danes srečali in se pogovarjali pred glavno stavbo kliničnega centra. Izvrstna zdravnica in prijetna sogovornica, ki ji ni težko reči bobu bob, je zaradi aktualnih razmer, ki jih v Sloveniji zaradi nespoštovanja zaščitnih ukrepov napoveduje pospešeno širjenje drugega vala epidemije novega koronavirusa, izjemno zaskrbljena.

Ukrepi

»Najhuje bo, če bodo na voljo prosti ventilatorji, ne bo pa dovolj strokovnega kadra!«

Novice o nezadržni krepitvi drugega vala epidemije COVID-19 prihajajo od vsepovsod. Slovenija ni edina, ki se spopada z izzivi – povsod je jasno, da bi bilo širjenje okužb treba ustaviti takoj, če bi želeli, da se razmere v zdravstvu pa tudi nasploh v družbi normalizirajo. V Belgiji, denimo, kjer so v nekaj manj kot treh tednih evidentirali 30.000 novih okužb, prvi teden v oktobru pa je zdravljenje v bolnišnici zaradi težje oblike prebolevanja COVID potrebovalo kar 500 bolnikov, so ukrepe za preprečevanje širjenja okužb z novim koronavirusom izrazito zaostrili. Od četrtka bodo za mesec dni zaprli vse kavarne in bare, od petka bo druženje brez maske dovoljeno za največ štiri ljudi, medtem ko bo, na primer, v Berlinu druženje v času policijske ure omejeno na pet znancev iz različnih gospodinjstev. In kako je pri nas?