»Slovenija si zasluži sodoben, varen in učinkovit sistem helikopterske nujne medicinske pomoči, primerljiv s standardi razvitih evropskih držav. To pa je mogoče doseči le z jasno umeščenostjo HNMP v sistem nujne medicinske pomoči, ki deluje kot javna zdravstvena služba, z ustreznimi helikopterji z bolniškim interierjem, ki omogoča optimalno oskrbo, ter z zagotovitvijo nujne infrastrukture in rešitev, ki omogočajo zagotavljanje čim večje razpoložljivosti za potrebe pacientov,« v javnem odzivu in pozivu opozarjata predsednik sekcije za urgentno medicino dr. Gregor Prosen in predsednik sekcije reševalcev v zdravstvu Thomas Germ. Da bi zadostili tem pogojem in se ne vedno znova izgubljali na vijugavi poti politično-interesnega izkoriščanja sistemskih hib in pomanjkljivosti, je po prepričanju urgentnih zdravnikov in reševalcev treba zagotoviti »odgovornost, resnico in ukrepanje«. Ker tega pri nas na odločevalski ravni očitno primanjkuje, se bo v petek pred državnozborsko stavbo zgodil protest za reševanje življenj, na katerem se bodo zbrali vsi, ki jim je v resnici, ne le na načelni ravni ali na papirju, mar za urejen sistem HNMP.

Ne model helikopterja, pomemben je bolniški prostor v helikopterju

»Od strokovnih argumentov ne bomo odstopali. Popolnoma vseeno nam je, kateri helikopter je oziroma bo izbran. Edino pomembno je, da so po strokovni plati vse zadeve, ki lahko vplivajo na to, ali nam bo uspelo rešiti pacientovo življenje ali ne, ustrezne oziroma optimalne. Za nas in za bolnika je pomemben bolniški prostor v helikopterju – in ta nam mora v skladu z zahtevanimi standardi omogočati nemoteno ter varno izvajanje vseh posegov pri pacientu, katerega življenje je ogroženo,« je v kontekstu aktualnih turbulenc, povezanih z nakupom helikopterjev za izvajanje HNMP, že v sobotnem pogovoru za Zdravstveniportal.si izpostavil urgentni zdravnik dr. Matevž Privšek.

Dr. Privšek, ki je tudi podpredsednik sekcije za urgentno medicino (ta deluje v sklopu Slovenskega zdravniškega društva), je ob tem opozoril: »V naši sekciji smo bili resnično veseli napovedi, da se bo področje helikopterske nujne medicinske pomoči pri nas končno vendarle začelo urejati. Po organizacijski plati bo to sicer dolgotrajen postopek, kajti sistem še vedno ni urejen in ne omogoča hitrih odzivnih časov. Kar pa se tiče pridobitve namenskih helikopterjev – pri čemer nas zanima zgolj bolniški prostor v helikopterju, ne drezamo pa v vprašanje, zakaj odločitev za nakup dražjih helikopterjev, pri katerih bo tudi vzdrževanje dražje –, lahko z gotovostjo trdimo le, da je sprejeta odločitev z vidika oskrbe pacienta neoptimalna.« 

Zdaj, ko naj bi po prvotnih načrtih že prišel na vrsto podpis pogodbe za nakup obeh helikopterjev, je bil znotraj ministrstva za notranje zadeve sprožen postopek za izvedbo internega nadzora glede izvedbe postopka javnega naročila, saj naj bi ta vseboval nepravilnosti. 

Ponovno pa se je oglasila tudi medicinsko-zdravstvena stroka, ki v sklopu HNMP rešuje ogrožena življenja.

Urgentni zdravniki in reševalci argumentirano zavračajo očitke 

Kot ugotavljata predsednika obeh sekcij, dr. Gregor Prosen (sekcija za urgentno medicino pri SZD) in Thomas Germ (sekcija reševalcev v zdravstvu, ki deluje v sklopu zbornice zdravstvene in babiške nege), do nujnih sistemskih sprememb na področju HNMP, ki so jih izpostavili pred 22 dnevi, v javnem pismu, naslovljenem na vlado in na javnost, očitno še ne bo prišlo. Nasprotno, prevozniški del HNMP se bo še vedno izvajal izven javne zdravstvene službe, izbrana helikopterja ne bosta optimalna za prakticiranje sodobnih pristopov pri strokovnem delu, prav tako zračni plovili ne bosta namenjeni izključno izvajanju HNMP, ampak bosta na voljo tudi za druge, medbolnišnične prevoze v zdravstvu.

»Odgovornosti za morebitne posledice, ki jih bodo občutili tako pacienti kot izvajalci, ne moremo in ne smemo prevzeti. Odgovornost prevzemajo odločevalci, ki z odlašanjem uvedbe predlaganih rešitev in ignoriranjem stroke ogrožajo razvoj celotnega sistema,« opozarjata dr. Gregor Prosen in Thomas Germ v imenu urgentnih zdravnikov in reševalcev, članov obeh sekcij. Ob tem izpostavita pričakovanja stroke, da bodo sosledju dogajanj, povezanih s sistemskim »urejanjem« tega področja in nizanjem opozoril klinične stroke, zdaj kljub vsemu vendarle »sledili ukrepi in rešitve, s katerimi se bomo našim zahtevam vsaj približali. Nenazadnje so za dobrobit pacientov številni drugi izzivi v sistemu nujne medicinske pomoči bistveno pomembnejši – pa se o njih sploh ne razpravlja.«

Vodstvi obeh sekcij pa sta se odzvali tudi na neresnice in očitke, ki so se pojavili zaradi njihovih javnih apelov za ureditev organizacijskih razmer na področju HNMP pa tudi opozoril na račun izbire helikopterja, ki da ne omogoča optimalne oskrbe paciente v zračnem plovilu. 

Na očitke, češ da se stroka zavzema za privatizacijo HNMP in si prizadeva za izbor določenega proizvajalca in določenega helikopterja, odgovarjajo takole: »Vedno smo se zavzemali izključno za to, da imajo helikopterji za HNMP tako notranjost, ki omogoča strokovno optimalno delo ter varen transport in oskrbo pacientov. To je in ostaja ena naših glavnih zahtev. Že vrsto let opozarjamo na celovit sistemski problem: neurejenost organizacije in pomanjkanje ustrezne infrastrukture ter dolgoročne strategije za HNMP, zato so bila naša prizadevanja vedno usmerjena v celovito ureditev sistema, nikoli niso bila omejena na izbiro določenega modela helikopterja. In vedno smo enotno zagovarjali stališče, naj se HNMP organizira kot javna služba – znotraj sistema nujne medicinske pomoči, ki se lahko izvaja izključno kot del javne zdravstvene službe. Zavzemamo se za to, da HNMP z medicinskim in prevozniškim delom postane zaokrožena celota, ki predstavlja le eno od predbolnišničnih enot sistema nujne medicinske pomoči.«

Kdaj skrajšanje predolgih aktivacijskih časov, kdaj ustrezna organiziranost HNMP?

V tem smislu se je odvijal tudi nedavni pogovor za zdravstveni portal s prim. dr. Iztokom Tomazinom, zdravnikom družinske in urgentne medicine ter izkušenim gorskim reševalcem, ki je med drugim poudaril, da je pri nas na področju HNMP »kup organizacijskih izzivov – od neprimerne lokacije helikopterskih baz na mednarodnih letališčih, predolgih aktivacijskih časov, neustreznih prostorov za posadke pa vse do samega sistema aktiviranja. To bo ministrstvo za zdravje moralo še urediti.« 

Še pred dvema tednoma je dr. Tomazin ocenil, da je predvideni nakup helikopterjev za HNMP zaznamovan s tremi izstopajočimi dejstvi: »Dejstvo je, da se kupujeta policijska helikopterja. Vse skupaj je sicer lepo zapakirano, češ da bosta to reševalna helikopterja – in verjetno bo res tako, vendar z omejitvami. Ne gre namreč za optimalni model, kajti model, ki je izpadel, je za oskrbo pacientov definitivno boljši. Izločilni pogoji so problematični, zato upam, da jih bo proučila katera od uradnih institucij. Dejstvo je, da večina vodilnih slovenskih strokovnjakov s tega področja pri izboru ni sodelovala; sam kot vodilni avtor mednarodnih smernic za helikoptersko reševanje pri tem, k sreči, tudi nisem sodeloval. Dejstvo je tudi, da se kupuje dražja helikopterja. Zelo smo se morali truditi, tudi s pomočjo medijev, da vsaj ne bosta pobarvana policijsko, ampak bosta v barvah nujne medicinske pomoči.«

Potem pa je pred slabim tednom dni, po neformalnem srečanju na Brniku, prišlo v javnost sporočilo, pod katerim je bil podpisan tudi dr. Iztok Tomazin – češ da optimalnost oskrbe pacientov v novih helikopterjih ni več vprašljiva, saj da je oziroma bo lahko celo boljša, kot so pričakovali.

To sporočilo ni bila le potrditev razdvojitve strokovnih stališč (razlogi zanjo niso znani), brez kakršnihkoli dodatnih pojasnil, ampak tudi šok za javnost, ki podpira prizadevanja za ureditev razmer za nemoteno delovanje HNMP.

Razpis ni (bil) v skladu z zahtevami stroke

Naj ob tem spomnimo, da je reševalec Robert Sabol, edini v tujini šolani reševalec za profil tehničnega člana posadke za helikoptersko reševanje (HEMS TCM), že v začetku leta na seji komisije za nadzor javnih financ opozoril: »Po zahtevanem standardu mora helikopter ustrezati normativu EN 13 718. Po tem normativu mora biti za glavo pacienta prostor (najmanj 40 centimetrov) za oskrbo dihalne poti oziroma za ventilacijo.«

Iz razpisa pa je razvidno, da se zahteva prečna nosila, kar pomeni, da je pri enih vratih glava, pri drugih pa so noge. To pomeni, da zahtevani kriterij – ustrezanje normativu EN 13 718 – ni izpolnjen in da razpis ni v skladu z zahtevami stroke. Prav tako ponudba, kot je bilo že večkrat opozorjeno v javnosti, ni v skladu z zahtevami razpisa, saj razpis med zahteve postavlja upoštevanje standarda SIST EN 13 718; to se dokazuje s tipskim certifikatom helikopterja – tega pa za prečno postavitev nosil ni, ker zahteve standarda po minimalnem prostoru 40 centimetrov niso dosežene.

»In zdaj bomo spreminjali vse, samo zato, da naročnik, torej policija, dobi tisto, kar so si zamislili,« ocenjuje Robert Sabol, ki se sicer na to temo ne želi več javno izpostavljati, saj je bil za dolgoletna prizadevanja za ureditev HNMP »nagrajen«z očitki, češ da mu gre za samopromocijo in za privatizacijo dejavnosti HNMP, kar pa odločno zavrača.

»Bolniki in poškodovani si zaslužijo več, reševalci pa si zaslužijo ustrezne pogoje in opremo«

Če bi torej policija naročila helikopterja z vzdolžno postavljenimi nosili (ne glede na ponudnika), se stroka ne bi upirala. Ker pa ni tako, bo medicinsko-reševalska stroka še naprej vztrajala pri strokovno utemeljenih stališčih, saj sta od tega odvisni tako kakovost kot varnost oskrbe pacienta. In o tem so pripravljeni spregovoriti vedno znova, svoje argumente zagovarjati in si prizadevati za izboljšave, kajti »bolniki in poškodovani si zaslužijo več, reševalci pa si zaslužijo ustrezne pogoje in opremo«. 

Da zahtevajo organizacijo, ki bo omogočala neprekinjeno delovanje HNMP, najmanj tri helikopterske baze po Sloveniji, optimalno opremo in helikopterje, ki ustrezajo stroki, ter varen in urejen sistem, ki bo deloval v sklopu Zavoda za nujno medicinsko pomoč Slovenije, bodo spregovorili v petek dopoldne. Ob 10. uri bodo, kot pravijo, »s svojimi vozili glas stroke pripeljali naravnost pred državni zbor.«

Simbolične fotografije: iStock; portreta Roberta Sabola in Iztoka Tomazina: Diana Zajec; portret Matevža Privška: osebni arhiv

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.