Varnost in kakovost

Zakaj se zdi, kot da odločevalci javno-zdravstveno rubikovo kocko razstavljajo, namesto da bi jo sestavljali? Bodo kocko obvladali – ali pa je zdravstvo tik pred tem, da prestopi rubikon?

Kar se dogaja z našim javnim zdravstvom, ni dobro. Temelje sistema je treba prevetriti in jih postaviti na novo – ne pa jih ošibiti in s tem mnoge zaposlene le še dodatno spodbuditi, da se odločijo za odhod zaradi nevzdržnih razmer. Težko je verjeti, da se kaj takega v resnici dogaja (tudi) pri nas – vendar le, dokler zaradi določenih težav ne trčimo ob sistemske ovire, ki so vse teže premagljive.

Varnost in kakovost

Se bo dostopnost do zdravljenja res poslabšala tudi za onkološke bolnike?

Lepljenje obližev na globoko zevajoče rane javnega zdravstva že dolgo ne pomaga več. Še manj pa je v pomoč odnos aktualne vlade, ki iz dneva v dan ponavlja, da uničenja javnega zdravstva ne bo dopustila, v isti sapi pa to še najbolj opazno počne prav sama. Pravzaprav je vlada aktualno stavko zdravnikov, ki traja že več kot dva meseca, privzela kot dobrodošel izgovor, da se na ravni izvršilne oblasti v smislu čimprejšnje odprave največjih stisk v javno-zdravstvenem sistemu – in teh nikakor ni malo, kar še najbolje vedo in tudi povedo pacienti na podlagi lastnih izkustev – tako rekoč nič konkretnega ne zgodi, ne glede na velikopotezne napovedi, ki naj bi jih učakali v tem mandatu. In medtem ko se s prstom kaže na zdravnike, češ da njihova pogoltnost ne pozna meja, premier kot protiutež izpostavlja zdravnike, ki da kljub stavki delajo in skrbijo za bolnike – ampak ob tem ostaja neizrečeno, da delajo tako rekoč vsi, z redkimi izjemami.

Reforma

»Če do sprememb v javnem zdravstvu, ki so nujne, ne bo prišlo po regulatorni poti, se bodo te zgodile po naravni poti – tega pa se bojimo, kajti v tem primeru bomo stopili na pot balkanizacije zdravstva«

»Veliko let smo že priča temu, da se vse anomalije oziroma slabosti zdravstvenega sistema prikazuje kot posledico slabega dela zdravnikov – zato smo postali strelovod, ki ga ljudje krivijo za to, da sistem ne dela,« ugotavlja družinska zdravnica Polona Campolunghi Pegan, ki v sklopu zdravstvenega doma v Novi Gorici kot domska zdravnica skrbi za varovance dveh domov za starejše, v Podsabotinu in v Novi Gorici. Tudi sama že dolgo opozarja na hibe sistema, ki vplivajo na prekratko in premalo celovito obravnavo v ambulanti družinske medicine pa tudi na podaljševanje čakalnih vrst, zato ob družbeni klimi, ki smo ji priča v kontekstu zdaj že osmi teden trajajoče zdravniške stavke, poudarja: »Tudi če bi v našem zdravstvenem sistemu zamenjali vse zdravnike, od prvega do zadnjega, in pripeljali neke druge, idealne zdravnike, ki ne bi imeli človeških slabosti, ampak samo človeške kreposti, ta zdravstveni sistem ne bi deloval niti za kanec bolje, kot dela zdaj.«

Ukrepi

Išče se minister za zdravje

»Še naprej bom vztrajal pri delu v medicini in skrbel za bolnike, vloge ministra za zdravje pa ne bi sprejel, ker mislim, da nisem pravi človek za to – toda v strateškem svetu, v katerem bom še naprej z veseljem sodeloval, je kar nekaj ljudi, ki bi bili primerni za to vlogo. Dosedanjemu zdravstvenemu ministru Danijelu Bešiču Loredanu sem hvaležen – ne le zato, ker je sprejel odstopno izjavo, saj tako ni šlo več naprej, ampak tudi zato, ker je pokazal, česa v zdravstvu ne smemo delati,« je v odzivu na novico o odstopu Danijela Bešiča Loredana za Zdravstveniportal.si povedal njegov dolgoletni strokovni kolega dr. Erik Brecelj, sicer tudi vodja strateškega sveta za zdravstvo, ki deluje pod okriljem premiera Roberta Goloba.

Ukrepi

Revolt zdravnikov družinske medicine, ki ne zmorejo več zagotavljati kakovostnega in varnega dela, bo dolgo in močno odmeval

Revolt zdravnikov, ki delajo v osnovnem zdravstvu, predvsem zdravnikov družinske medicine, je odraz nevzdržnega stanja, v katerem so ti že vse predolgo primorani delovati. Razmere po Sloveniji niso povsod enake, vendar bistvenih odstopanj ni. Zdravniki, ki jih je premalo, so izgoreli in preutrujeni, še naprej poskušajo vzdrževati ravnotežje na tanki liniji, ki z zdravljenja vse drzneje briše predznak kakovosti in varnosti. V zadnjem času so na nevzdržne razmere, ki si jih ne zasluži nihče, ne bolniki in ne zdravstveni timi, samodejno, brez sindikalnega ozadja, znova glasno opozorili in spregovorili o nerazumljivih sistemskih prijemih, ki še dodatno otežujejo njihovo profesionalno delo. Na take pogoje, kot pravijo, nočejo več pristajati. Zdravnikom bodo v njihovem uporu v bran (znova) stopili tudi sindikati.

Hematologija

Bodo hematološki bolniki kmalu na varn(ejš)i strani?

Hematološki bolniki, ki imajo v času zdravljenja že sicer oslabljen imunski sistem in jih ogroža vsaka, še tako blaga okužba, so takrat, ko potrebujejo ambulantni pregled ali zdravljenje v dnevni bolnišnici v prostorih poliklinike ljubljanskega UKC, še dodatno ogroženi – zaradi povsem neustreznih prostorov. Na ta problem smo opozorili že spomladi, zdaj smo preverili, ali, če sploh, se okoliščine, ki so vse prej kot optimalne – tako kar se tiče zdravnikov in ostalega osebja kot tudi ali predvsem bolnikov s krvnimi obolenji –, kaj izboljšujejo.

Čakalne dobe

Tudi v osnovnem zdravstvu pacienti ponekod čakajo – ne ure, ampak dneve, včasih celo tedne

»V osnovnem zdravstvu nimamo ne napotnic ne čakalnih vrst; vsi bolniki pridejo na vrsto v enem, najkasneje v dveh dneh,« je v prvem intervjuju, ki ga je dal kot novi zdravstveni minister, Samo Fakin izjavil za naš zdravstveni portal. Prejeli smo odziv pacientke z drugačno izkušnjo. Toliko drugačno, bolečo in perečo, da smo razloge za njeno čakanje raziskali, odgovorne prosili za pojasnila in ugotovljeno strnili v temle članku, ki s konkretnim primerom razgalja resničnost našega zdravstva: veliko je izjemnih, vrhunskih stvari in ljudi, nemalo pa je (še vedno) kratkih stikov in nevzdržnih odnosov ter pristopov, ki jih je treba spremeniti. V dobro ljudi, ki si zaslužijo empatično pomoč in strokovno odzivnost takrat, ko jo najbolj potrebujejo.

Čakalne dobe

Zdravstvu vsako leto ukradejo 250 milijonov evrov, trdi zobozdravnik Krištof Zevnik

Zdravstvo je v resni stiski, mnenja o tem, kje bo v resnici končalo 35 milijonov evrov, kolikor naj bi v kratkem namenili za skrajšanje nedopustno dolgih čakalnih dob, pa so deljena. V bistvu dobrodošel in smotrn ukrep, ki zavarovancem vrača denar iz blagajne ZZZS, je v očeh mnogih, zlasti na račun izkušenj iz preteklosti, videti kot ugriz brezzobega tigra, po katerem so bodo najbolj »mastili« šakali – vsi tisti, ki že leta izčrpavajo slovensko zdravstvo in s tem onemogočajo tudi bolj ažurno udejanjanje pravic bolnikov, ki ostajajo ujetniki predolgih čakalnih dob.

Ukrepi

Dr. Tina Bregant in mladi zdravniki: »Načela kakovostne in varne obravnave pacientov so ogrožena!«

Mladi zdravniki so se danes ponovno odzvali na aktualno dogajanje v zdravstvu. »Trenutno najbolj razvpiti primer otroške kardiokirurgije je le prva padla karta hišice iz kart,« je v imenu Mladih zdravnikov Slovenije v javnem odzivu in pozivu k sprejemanju ukrepov, ki naj bodo v prihodnje prežeti z bistveno več (politične) modrosti, zapisala dr. Tina Bregant.

Hematologija

Hematološki bolniki (spet) ogroženi zaradi okužb, ki so lahko tudi usodne

Nedopustne razmere na starem Kliničnem oddelku za hematologijo ljubljanskega UKC, ki so onemogočale kakovostno in varno zdravljenje hematoloških bolnikov, se zdijo že skorajda pozabljene, čeprav je bila pot do selitve v nove, sodobne, varne prostore zelo ovinkava, naporna, za kar nekaj bolnikov usodna. Toda dolgoletna prizadevanja tako zaposlenih kot pacientov so obrodila sadove – posledično se je zmanjšala ogroženost obolelih, prav tako potreba po »preventivnem« zdravljenju s protimikrobnimi zdravili, s katerimi so na kliničnem oddelku poskušali zmanjšati pogostost zapletov pri zdravljenju. Že nekaj časa pa predstavlja resen problem drugo, novo žarišče.