»Iz katerega vira je ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Ksenija Klampfer dobila podatek, da na postelje v domovih čaka le približno 1000 starejših? V tabelah, ki jih plačuje in objavlja Skupnost socialnih zavodov Slovenije, je podatek o aktualnih prošnjah na današnji dan bistveno drugačen – teh prošenj je 11.372!« je v izjavi za Zdravstveniportal.si opozorila predsednica združenja Srebrna nit Biserka Marolt Meden, ki ponedeljkov nastop resorne ministrice pred poslanci ocenjuje kot (ponovno) farso, v kateri se ponavlja že videno oziroma slišano: »Veliko govorjenja in malo povedanega.«

Danes na Zemlji s sladkorno boleznijo živi že 425 milijonov odraslih ljudi. Vsakih pet minut nekdo v tej večstomilijonski množici doživi srčni napad. Vsakih osem sekund zaradi zapletov, povezanih z diabetesom, nekdo umre. Ker je pri diabetesu tveganje za srčni napad dvakrat večje kot pri posameznikih, ki nimajo tega kroničnega obolenja, je bilo nujno sprejetje novih strokovnih smernic za zaščito pred nastankom srčno-žilnih obolenj in z njimi povezanih zapletov pri bolnikih z diabetesom – pa tudi pri osebah, ki imajo povečano tveganje za nastanek sladkorne bolezni. Za te smernice bi lahko rekli, da so uporabne tudi nasploh, ne le v diabetologiji in kardiologiji. Kakšne spremembe prinašajo?

Svetovna prvakinja in rekorderka v potapljanju na vdih Alenka Artnik se je s to športno disciplino začela ukvarjati pri tridesetih letih; od tedaj se zdi, da je, ko prodira v njegove globine, z morjem eno – strahu ne občuti niti takrat, ko se pljuča, ki sicer pri odraslem človeku, če bi jih razgrnili, lahko prekrijejo nogometno igrišče, globoko pod morsko gladino stisnejo zgolj na velikost pesti odraslega človeka. V teh dneh pa je najboljša potapljačica na vdih na svetu, ki je zaradi raka izgubila oba starša, prevzela še eno vlogo: v novembru, mesecu ozaveščanja o raku pljuč, je postala ambasadorka kampanje Življenje s polnimi pljuči.

Slovensko inovacijsko središče, ki mu je nedavno uspelo Slovenijo umestiti v evropsko skupnost referenčnih mest za aktivno zdravo staranje, je predstavilo vizijo, v sklopu katere bi lahko s konkretnimi inovativnimi prijemi premostili težave, ki danes tarejo slovensko družbo, v kateri je že skorajda vsak peti prebivalec starejši od 65 let. Spoštovanje do seniorjev v Sloveniji namreč ni nekaj, na kar bi bili kot družba lahko ponosni. Zdi se, kot da bi pri nas s sistemskimi rešitvami poskušali doseči razčlovečenje starejših, jim onemogočiti zdravo in aktivno staranje ter jim odreči pravico, da bi še naprej po svojih močeh prispevali k boljšemu skupnemu jutri, ki si ga želimo za naše zanamce. Razmere v domovih za starejše so v tem trenutku med najbolj izstopajočimi primeri, ki potrjujejo, da je vlada kot institut izvršilne oblasti – torej tako aktualna vlada kot njene predhodnice – ubrala napačno pot, saj ta ne vodi k blaginji in blagostanju.