Kakšna neljuba presenečenja nas v povezavi z aktualno epidemijo čakajo jeseni? Pravo sliko je težko napovedati, a po zdajšnjih napovedih bi z najmanj 66-odstotno precepljenostjo prebivalstva lahko dosegli tako imenovano kolektivno imunost in se poslovili od najbolj družbeno, družabno, razvojno in finančno nevšečnih ukrepov, ki na vsakem od nas in na družbi kot celoti puščajo neizbrisne sledi, pri čemer infektologi in epidemiologi vedno znova poudarjajo, da delež precepljenosti ni in ne bo odvisen od države, ampak od zdravstvene prosvetljenosti prebivalstva. Doslej je pri nas prvi odmerek cepiva proti COVID prejelo skoraj 39 odstotkov odraslih (661.138), oba odmerka pa približno četrtina odraslega prebivalstva (402.685). V kratkem pa se bo začelo tudi cepljenje otrok od 12. leta starosti dalje, ki bo – tako, kot že velja za odrasle – neobvezno in brezplačno.

Vsi ljubitelji narave, ki redno hodijo na sprehode, se vzpenjajo na bližnje vzpetine in obiskujejo hribovje, že vedo, da je letos tako imenovano mišje leto. In ne, ne gre za napoved snemanja novih prigod simpatičnega Ratatuja (enega najboljših animiranih filmov vseh časov Ratatouille), ampak za »poplavo« miši, s katerimi se med sprehodi pa tudi med delom na vrtu gledaš »iz oči v oči« – letos jih je res izjemno veliko in (še bistveno pogosteje kot sicer) pospešeno prenašajo mišjo mrzlico.

Toliko neumnosti, kolikor se jih je v času epidemije zvrstilo na družbenih omrežjih, človeka pravzaprav pusti brez besed – in enako velja tudi za odzive na zavajanja in lažne novice, ob katerih se človek vpraša, ali so nekateri ljudje v svojem življenju izgubili celo v osnovni šoli pridobljeno znanje, da se pustijo tako zelo voditi za nos. Novi koronavirus se danes, ko epidemija izzveneva, ko najtragičnejše posledice prebolevanja COVID počasi postajajo del preteklosti in ko se s polno močjo odvija duel med zagovorniki in nasprotniki cepljenja, zdi manjši problem od političnih eskapad. A v resnici bo tudi pri premagovanju epidemije treba potegniti črto in se odločiti, kakšno prihodnost si želimo. V sosednji Avstriji, kjer so dosegli 40-odstotno precepljenost, so danes že napovedali pomembne sprostitve javnega življenja. Pri nas pa se še vedno vrtimo v krogu – tudi zato, ker so glavno besedo pri informiranju javnosti o pomenu in pomembnosti, o učinkovitosti in varnosti cepljenja pri nas privzeli tudi nekateri posamezniki, ki nimajo ne osebne integritete ne poglobljenega strokovnega znanja.

»Tveganje za pojav resnih stranskih učinkov po cepljenju je bistveno manjše od tveganja za nastanek usodnih zapletov med prebolevanjem bolezni COVID.« To je osnovni postulat, na katerem pri zagovarjanju zaščite s cepljenjem temelji skrb za javno zdravje – in cepljenje je najverjetneje edina možna pot, po kateri se bo treba odpraviti, da se bo sodobna civilizacija lahko iztrgala iz primeža aktualne pandemije. Da COVID ni primerljiv z gripo, je jasno vsakemu laiku – tako kot to, da ni politika tista, ki bo presegla zdajšnje stanje, ampak bomo morali to doseči sami. Vsak posebej in vsi skupaj. Seveda pa je razumljivo, da se porajajo tudi dvomi. Pa za to ni kriva le slaba komunikacija, ampak tudi preveč pogosto pojavljajoči se redki neželeni učinki, ki se končajo s smrtjo.