Izredne razmere v državi, ki jih je povzročilo obilno deževje, in posledična ogroženost ljudi na območjih, kjer poplave in plazovi povzročajo največ nevarnosti in škode, zahtevajo izjemne ukrepe. To se ne nanaša le na ukrepe civilne zaščite in gasilskih enot, ampak tudi na ravnanje slehernega posameznika – med pisanjem članka oglašanje siren ne potihne, znova in znova se ponavlja predano odzivanje na klic na pomoč. Nasploh pa velja, da se je v takih razmerah treba izogibati gibanju po nevarnem območju; opozorilo se morda na prvi pogled zdi odvečno – toda v času instagrama in facebooka, ko marsikdo stremi k čim bolj izstopajočemu slikovnemu (samo)dokumentiranju, ne glede na nevarnost, je svarilo pred tovrstnim izpostavljanjem posameznikovega zdravja ali življenja povsem na mestu.

Kako zelo pomembna je skrb za dobro počutje in s tem tudi za zdravje srca in žilja, potrjuje podatek, da srčno-žilne bolezni še vedno ostajajo glavni krivec za prezgodnje zbolevanje in umiranje, tako na globalni ravni kot tudi v Sloveniji, kjer smrtnost zaradi srčno-žilnih obolenj dosega že skoraj 40-odstotni delež. Najpogostejša akutna stanja, ki lahko povzročijo nepopravljivo škodo ali smrt, so srčni infarkt, motnje srčnega ritma, popuščanje ali odpoved srca, možganska kap. Pojavnosti teh bolezni ni mogoče povsem preprečiti, lahko pa jo upočasnimo in, nenazadnje, tudi zmanjšamo njihovo breme. Recept je preprost: živeti čim bolj zdravo, (p)ostati čim aktivnejši. Živeti življenje v gibanju.

Debelost ni »le« posledica razvad in neaktivnosti posameznika niti ni »zgolj« posledica družinske nagnjenosti k preveliki telesni teži. Debelost je kronična presnovna bolezen, ki, tako kot vse druge, zahteva ne le spremembo načina življenja, ampak nemalokrat tudi zdravljenje; v nasprotnem primeru pa je v zelo visokem deležu povezana z nastankom številnih težkih kroničnih obolenj: raka, sladkorne bolezni, žolčnih kamnov, povišanega krvnega tlaka, srčno-žilnih bolezni ... Debelost na zdravju in počutju posameznika pušča opazne odtise; slabša samopodobo, slabi kakovost življenja, pomembno pa vpliva tudi na dolžino življenja, ki je zaradi posledic te bolezni lahko tudi deset let krajše, kot bi bilo sicer.

Kljub temu, da je ugriz strupenjače lahko usoden, pri nas že desetletja ni prišlo do smrti zaradi zastrupitve po takšnem bližnjem srečanju z gadom ali modrasom. Da bo tako tudi v prihodnje, velja v naravi upoštevati osnovna pravila glede obnašanja do živali, ki imajo tam svoj življenjski prostor. Kar se tiče kač, je pravilo preprosto – gledanje pod noge in skrbno opazovanje dogajanja v bližini kraja, kjer se sprehajamo, počivamo, se igramo z otroci, nabiramo gozdne jagode, borovnice, cvetice ... Tudi kače se praviloma umaknejo. Toda včasih se stvari odvrtijo povsem nepredvidljivo, zato je kljub vsemu dobro vedeti, kako pomagati sebi ali nekomu drugemu po ugrizu strupene kače.