Se še spomnite časov, ko so se vrstili nasveti, po katerih je v mesto ugriza treba zarezati z nožem in potem poskušati strup izsesati, roko ali nogo pa nad ugrizom čim tesneje prevezati, da strup ne bi prehitro prišel do srca? No, prva stvar, ki jo velja narediti, je zagotovo ta, da je na take nasvete, ki so napačni, treba pozabiti, saj bi s takšnim ravnanjem lahko naredili več škode kot koristi.
Predvsem pa si velja zapomniti strokovna navodila za takojšnje ukrepanje po ugrizu gada ali modrasa, na katera vedno znova opozarja Sekcija za klinično toksikologijo Centra za klinično toksikologijo in farmacijo, ki deluje v sklopu Interne klinike ljubljanskega UKC. Predstavniki tega centra, ki ga vodi doc. dr. Miran Brvar, so pri nas najbolj poklicani za ukrepanje na tem področju, saj obravnavajo vse najbolj kompleksne primere tovrstnih zastrupitev.
Samo v omenjenem centru imajo protistrup, s katerim je mogoče pomagati pri zastrupitvi po ugrizu gada ali modrasa. Protistrup v bolnišnici uporabijo takrat, ko se oteklina po nogi ali roki razširi prek večjega sklepa (pri roki prek komolca, pri nogi prek kolena) oziroma ko se pojavijo znaki sistemske zastrupitve (na primer nizek krvni tlak oziroma hipotenzija, zaradi česar se zmanjša pretok krvi skozi vitalne organe).
Zagotovljeno imajo tudi pomoč pri vseh akutnih in kroničnih zastrupitvah – 24-urno svetovalno službo s področja klinične toksikologije, ki je na voljo zdravnikom, farmacevtom, veterinarjem, policistom in drugim službam, ki potrebujejo takojšnje (po)svetovanje zaradi pravilnega nudenja pomoči.
Protistrup,
s katerim pomagajo pri zastrupitvi po ugrizu gada ali modrasa, imajo v UKC Ljubljana. Uporabijo ga takrat, ko se oteklina po nogi ali roki razširi prek večjega sklepa (pri roki prek komolca, pri nogi prek kolena) oziroma ko se pojavijo znaki sistemske zastrupitve (na primer nizek krvni tlak oziroma hipotenzija, zaradi česar se zmanjša pretok krvi skozi vitalne organe).
Veste, kakšno je pravilno nudenje prve pomoči po ugrizu strupenjače?
Tudi na tem področju je še vedno prisotnih veliko mitov, zato si velja zapomniti bistvena pravila za takojšnje nudenje pomoči, saj tako lahko nekomu rešite življenje.
Prva pomoč po ugrizu gada ali modrasa:
- najprej je treba poskrbeti za varnost pri reševanju in kačo odgnati (če je mogoče, jo prej fotografirajte, saj bo to, če bi prišlo do zapletov zaradi zastrupitve, zdravnikom v pomoč);
- nemudoma pokličemo nujno pomoč na 112;
- zastrupljena oseba mora mirovati v napol sedečem položaju (tako se zmanjša prehajanje strupa z mesta ugriza v krvni obtok), čim prej ji odstranimo ves nakit (prstane, zapestnice, uro);
- rano očistimo, jo sterilno obvežemo in jo hladimo z obkladki;
- zastrupljeni ud, ki mora ležati nižje od srca, imobiliziramo (pri tem lahko uporabimo vejo ali palico);
- zastrupljeni ne sme piti alkohola;
- poskrbeti je treba za prevoz v bolnišnico – če zaradi ugriza kače do zastrupitve pride v gorah ali težko dostopnih območjih, pri reševanju lahko pomagajo gorski reševalci s helikopterjem;
- nikakor pa ne smemo prevezati okončine (roke ali noge) nad ugrizom, ne smemo delati križnega reza na rani, rane ne smemo poskušati izžgati, strupa ne smemo poskušati izsesati.
Znaki zastrupitve:
- bolečina
- oteklina
- modrordeče lise na koži
- mehurji
- odmrtje kože
- boleče bezgavke
- razpad mišic
- slabost
- bruhanje
- driska
- motnje vida
- motnje požiranja
- znižanje krvnega tlaka
- pospešen srčni utrip
- bledica
- dušenje
- izguba zavesti
Znaki splošne zastrupitve po ugrizu strupene kače – ta se kaže kot pikčasti ranici na koži, ki praviloma ne krvavita, oteče in boli pa okolica ranic, nakar se oteklina širi, na koži pa se pojavijo značilne modro-rdeče lise – se pojavijo redko. To se zgodi edino v primeru, če bi kača strupnika zadrla neposredno v lumen podkožne vene.
Število zastrupitev zaradi ugriza strupenjače v zadnjih letih:
Naj ob tem spomnimo, da v Sloveniji živi 11 vrst kač – med njimi so strupene le tri, vse iz družine gadov: modras, navadni gad in laški gad. Od nestrupenih kač se ločijo po prepoznavni zunanjosti: telo je čokato, rep kratek, zenice so zožene, praviloma imajo na hrbtu cikcakast vzorec, lahko pa so tudi črne barve; modras je prepoznaven po rožičku na nosu.
In ne pozabimo: kače niso napadalne, človeka ugriznejo le, če se počutijo ogrožene. Zato velja upoštevati nasvete o ravnanju v naravi, saj se boste tako izognili kači in kača vam – če pa se pri bližnjem srečanju s kačo znajdete v stiski, lahko pokličite ne le 112, ampak tudi kačofon (040 322 449), kjer vam bodo svetovali prostovoljci iz Herpetološkega društva – Societas herpetologica slovenica.
V Sloveniji živi 11 vrst kač – med njimi so strupene le tri, vse iz družine gadov: modras, navadni gad in laški gad. Od nestrupenih kač se ločijo po prepoznavni zunanjosti: telo je čokato, rep kratek, zenice so zožene, praviloma imajo na hrbtu cikcakast vzorec, lahko pa so tudi črne barve; modras je prepoznaven po rožičku na nosu.
Fotografije: iStock
Vaš komentar?
Komentirate lahko na naši facebook strani.
