Pregretje zaradi povišane zunanje temperature lahko povzroči izgubo zavesti ali epileptične krče. Takih primerov sicer ni veliko, so pa tej nevarnosti izpostavljeni predvsem gradbeni oziroma cestni delavci – pa tudi športniki, ki se, denimo, v hudi vročini udeležijo gorskega maratona. V času izrazito visokih zunanjih temperatur pa lahko pride tudi do toplotne izčrpanosti ali toplotnega udara; v obeh primerih je treba takoj poklicati zdravnika oziroma na številko 112.

V poletnem času človekov organizem zaradi visokih temperatur izgublja več tekočine, posledično pa se lahko spremeni oziroma poveča učinkovitost določenih zdravil – denimo zdravil za zniževanje krvnega tlaka ali zdravil za odvajanje vode. Pri zdravilih za hipertenzijo se krvni tlak lahko preveč zniža, zato je poleti priporočeno dvojno merjenje krvnega tlaka, v sedečem in stoječem položaju. Če je krvni tlak, ki je izmerjen stoje, nizek, je priporočljivo zmanjšati ali celo prehodno opustiti predpisani odmerek zdravila ter se o tem posvetovati tudi z osebnim zdravnikom. Zdravila za odvajanje vode pa v poletnem času lahko povzročijo prekomerno izsušenost telesa.

Koristni nasveti, ki si jih velja zapomniti in jih upoštevati:

Strokovni nasveti za zaščito starejših, kroničnih bolnikov, zaposlenih, ki delajo na soncu in vročini, športnikov – v spodnjem (video) pogovoru ...

Kako poskrbeti za svoje zdravje in dobro počutje v obdobju, ko prevladujejo močno povišane temperature zraka, je v pogovoru za zdravstveni portal pojasnila zdravnica, specialistka javnega zdravja Simona Perčič z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).

Vsi se veselimo poletja, toplih dni in prijetnih večerov, ki prihajajo po dolgotrajnem deževju. Toda temperature, ki se napovedujejo – in ki so pravzaprav že tu –, niso neškodljive, kar velja zlasti za že sicer bolj ogrožene posameznike, za starejše, predvsem za tiste s kroničnimi obolenji, pri katerih izpostavljenost visoki temperaturi lahko povzroči resne posledice.

​

Tako je. Najranljivejša skupina so prav starejši, kajti s staranjem telesa se starajo tudi adaptacijski mehanizmi. V času vročinskih valov zdravim telo takrat, ko potrebuje dodatno vodo – ta se porablja zaradi znojenja in s tem hlajenja telesa –, prek določenih mehanizmov, ki potekajo v telesu, pove, da smo žejni. Takrat čutimo žejo in spijemo vodo ali drugo osvežilno pijačo. Pri starejših pa ta mehanizem oslabi in žeje preprosto ne čutijo.

Zato priporočamo, naj bližnji skrbijo za starejše. 

Lahko jim pripravimo vodo v več kozarčkov, iz katerih naj potem pijejo ves dan po malem, približno na dvajset minut ali na pol ure. Pred visokimi temperaturami jih obvarujemo tudi tako, da poskrbimo, da se zadržujejo v hladnih prostorih, lahko jih odpeljemo v naravo, v senco, kjer temperaturna obremenitev ni tako velika.

Ob tem bi opozorila na ranljivost starejših, ki živijo v mestih. Mesta so namreč toplotni otoki z veliko betona, ki vsrkava visoke temperature, ponoči pa oddaja čez dan vsrkano toploto, zato se v mestih tudi ponoči ne shladi. V blokih so, kar se tiče visokih temperatur, nevarna zlasti najvišja nadstropja – tudi v notranjih prostorih, ne le na balkonih.

Poleg starejših pa so zelo ogroženi tudi kronični bolniki. To velja predvsem za bolnike s srčno-žilnimi obolenji, ki imajo prav tako oslabljene mehanizme za adaptacijo. Njihov srčno-žilni sistem ni več tako prožen, da bi se preprosto adaptiral, zato lahko pride do dehidracije in resnih posledic. In zaradi tega ti bolniki ne smejo piti alkohola, kave, gaziranih pijač; redno pa morajo piti vodo, saj je ta najboljše nadomestilo za tekočino, ki jo telo izgubi z znojenjem.

Ogroženi so tudi vsi, ki imajo dihalne kronične bolezni – kronično obstruktivno pljučno boleznijo (KOPB), astmo ali katerokoli drugo vnetno bolezen pljuč.

Seveda pa so lahko ogroženi tudi mlajši, denimo ti, ki so zaposleni na delovnih mestih, na katerih veliko časa prebijejo na prostem – pa tudi rekreativni ali profesionalni športniki ...

Točno tako, kajti fizična aktivnost še poveča temperaturo jedra telesa – in dvojna obremenitev s toploto se lahko sešteje, posledično pa lahko hitreje povzroči katastrofalne posledice ... 

Zato v tem času fizično aktivnost opravljamo zgodaj zjutraj in v večernih urah.

Delavci, ki opravljajo fizično delo na prostem, na primer delavci na gradbiščih, pa morajo imeti ustrezno zaščito, dovolj vode in več odmorov, med katerimi se lahko umaknejo v senco. Skupaj naj delata vsaj dva delavca, da je v primeru akutnega stanja zaradi pregretja na voljo takojšnja pomoč.

Kako pa v tem kontekstu komentirate bivalne razmere v bolnišnicah, zlasti na določenih kliničnih oddelkih, ki so starejši in kjer še vedno ni poskrbljeno za ustrezno hlajenje prostorov, kar obolelim povzroča še dodatne težave pri premagovanju bolezni?

To težko komentiram, seveda pa bi bilo dolgoročno treba poskrbeti za ustrezno hlajenje, kajti klimatske naprave so v vročini v poletnih dneh v resnici nepogrešljive. 

Portret Simone Perčič: Diana Zajec; fotografije: iStock

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.