Značka: skrb za starejše

Značka: skrb za starejše

Varnost in kakovost

»V trenutku, ko je pacient iz žepa potegnil pištolo, smo se odzvali tako, da smo zagotovili našo varnost ... ,« je stiske kadrovsko zdesetkane zdravstvene nege s konkretnim izkustvom ponazoril Aljoša Lapanja

»V zdravstveni negi si že dolgo prizadevamo, da bi nam odločevalci priznali zadostno število kadra in ustrezne kadrovske normative, zlasti tam, kjer je izvajanje skrbi za paciente najzahtevnejše – denimo v intenzivnih enotah, psihiatričnih intenzivnih oddelkih ... Predvsem pa bi izpostavil domove starejših, kjer je kadrovski normativ v nočni izmeni res nedopusten. Za 100 do 150 varovancev sta tam namreč le dve medicinski sestri, zdravstvena tehnika oziroma bolničarja – in res si težko predstavljam, kako bi lahko dva zaposlena ustrezno in v skladu z zahtevami stroke poskrbela za 150 ljudi,« je v pogovoru o prizadevanjih za čim učinkovitejšo prepoznavo in preprečevanje nasilja v zdravstvenih zavodih ter zavodih za socialno varstvo poudaril diplomirani zdravstvenik Aljoša Lapanja, sicer zaposlen v Univerzitetni psihiatrični kliniki Ljubljana.

Revolt

Zdravniki in medicinske sestre: v nevzdržnih razmerah vztrajajo le še zaradi odgovornosti do pacientov

»Zaradi odgovornosti, ki jo čutimo do svojih pacientov, vztrajamo v nevzdržnih razmerah, ki jih je epidemija še dodatno poslabšala in povsem razgalila,« poudarjajo zdravniki družinske medicine – tisti, ki nadaljujejo z delom v vztrajno razpadajoči mreži timov v sklopu Zdravstvenega doma Ljubljana. Težave niso nove, niso vzniknile v zadnjem letu, dveh ali treh, ampak se kopičijo že desetletja in niso akutne le na območju prestolnice, ampak povsod po Sloveniji, tudi ali predvsem na odročnih območjih, kjer so ljudje že v preteklosti imeli velike težave s pravočasno zdravstveno oskrbo. Celovitih sistemskih ukrepov kljub številnim apelom in peticijam ni bilo in posledice so tu. K njihovi odpravi pa, resnici na ljubo, ne bo pripomoglo pozivanje civilne družbe k zagotovitvi oziroma vrnitvi osnovnih zdravstveno-varstvenih pravic vsem pacientom, ki so ostali brez osebnega zdravnika, ampak zgolj takojšnje in res skrbno domišljeno ukrepanje odgovornih.

Bolezni dihal

Bodo pnevmokokne okužbe v prihodnje redkeje ugašale življenja?

Slovenija je pred sedmimi leti omogočila brezplačno cepljenje najmlajših proti pnevmokoknim okužbam, ki so lahko, če se prebolevanje odvija v težji obliki, tudi usodne; med najbolj ogroženimi so malčki do 2. leta starosti. Zdravniki pa zaščito s cepljenjem zelo priporočajo tudi starejšim od 65 let ter posameznikom s kroničnimi obolenji, ki jih pnevmokokne okužbe ogrožajo bistveno bolj kot zdrave posameznike – cepljenje proti pnevmokoknim okužbam, ki jih povzroča bakterija Streptococcus pneumoniae, je od letos brez plačila na voljo tudi omenjenim skupinam, med katerimi so med najbolj izpostavljenimi morda prav pljučni bolniki.

Preventiva

Zdravje večine odraslih Slovencev je v jesensko-zimskem obdobju zaznamovano s kar 7-krat prenizko ravnjo vitamina D!

Medtem ko poleti že ob kratkotrajni izpostavljenosti sončnim žarkom v koži začne nastajati vitamin D, ki pomembno vpliva na človekovo zdravje in njegov imunski sistem, se v mrzlih mesecih situacija izrazito spremeni. Med novembrom in aprilom je ustrezno raven tega vitamina mogoče doseči le z ustrezno prehrano – ali z dodajanjem D vitamina, pri čemer pa je nujna izjemna skrbnost, da priporočene vrednosti ne bi presegli, kajti z jemanjem tega prehranskega dopolnila v previsokih odmerkih lahko svojemu zdravju povzročimo več škode kot koristi. Kako torej glede na podatke, po katerih naj bi kar 80 odstotkom odraslih Slovencev med novembrom in aprilom primanjkovalo D vitamina (pri 40 odstotkih odraslih so raziskovalci v zadnjih letih ta deficit ovrednotili kot hudo pomanjkanje), zagotoviti ustrezno preskrbljenost s tem, tako imenovanim sončnim vitaminom?

Reforma

Bo načrtovana zdravstvena reforma pacienta, izgubljenega v sistemu, ponovno postavila v središče dogajanja – nazaj na mesto, ki mu pritiče?

V Sloveniji smo, vsaj kar se zdravstva tiče, priča precedensu. Doslej namreč še ni bilo premiera, ki bi zaposlenim v javnem zdravstvu javno zagotovil bianco menico za pokritje vseh zdravstvenih storitev, ki jih bodo v sklopu predrugačene organizacije dela izvedli do konca prihodnjega leta in tako skrajšali nespodobno dolge čakalne vrste, v katerih so, skupaj s svojimi še neodkritimi ali neustrezno obravnavanimi boleznimi, ujeti bolniki. Tisti torej, zaradi katerih sistem sploh obstaja. Kakšne rešitve je nakazalo delovno srečanje z zdravniki, medicinskimi sestrami, z izvajalci in z vodstvenim kadrom, ki so mu na ministrstvu za zdravje dali simbolični slogan »Skupaj za boljšo in hitrejšo dostopnost do zdravstvenih storitev«? In kakšne dileme vznikajo ob nekaterih predstavljenih poudarkih, ki so pri marsikom vzbudili skrb o morebitnem načrtovanju stranpoti pri ustvarjanju nove podobe slovenskega zdravstva?

Starejši

»Kje in kako bodo umirali, tudi v hudih bolečinah, vsi tisti, ki ne morejo čakati, da politika uredi razmere in zakonodajo?«

»Nesporno je, da se dostopnost do zdravstvenih storitev v državi poslabšuje, zlasti so prizadeti starejši, saj so ranljivejši, z več (kroničnimi) obolenji, z več poškodbami, operativnimi posegi, rehabilitacijo in več vrstami terapije. K poslabšanju stanja in povečevanju stisk – pa ne le starejših, ampak tudi njihovih bližnjih – je pripomogel tudi COVID, vključno z več kot 2000 vprašljivimi smrtmi v domovih za starejše, da o diskriminaciji pri tako imenovanem triažiranju v teh domovih niti ne govorimo,« je v odprtem pismu ministru za zdravje Danijelu Bešiču Loredanu, poslanem tudi predsedniku vlade, zapisala Biserka Marolt Meden, predsednica združenja za dostojno starost Srebrna nit. Združenje želi spodbuditi konstruktivni dialog z zdravstvenim ministrom in njegovo ekipo, medtem ko so sodelovanje z novo garnituro ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti že vzpostavili.

Etika

»Družinski zdravniki nikakor ne sprejemamo vloge, ki nam jo želijo vsiliti,« poudarja prof. dr. Marija Petek Šter v pogovoru za zdravstveni portal o evtanaziji pa tudi o drugih izzivih na področju družinske medicine

V državah, kjer so postopki za prostovoljno končanje življenja s pomočjo evtanazije legalizirani, v povprečju tri do štiri odstotke ljudi, ki se zaradi kronične, napredujoče, neozdravljive bolezni, pa naj bo to rak, kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB), srčno popuščanje, multipla skleroza ali amiotrofična lateralna skleroza (ALS) znajdejo v tako rekoč brezizhodni situaciji, prosi za pomoč pri končanju življenja. Pri nas vprašanje evtanazije ni niti dorečeno niti zakonodajno urejeno. Pripravljen je sicer osnutek zakona, oblikovan v sklopu civilne družbe, ki pa mu zdravniki – zlasti družinski zdravniki, ki bi jih uzakonitev predlaganih rešitev spravila v nezavidljiv in z njihovega zornega kota povsem nesprejemljiv položaj – nasprotujejo. Zavedajo se, da je ureditev tega področja nujna, vendar po drugačni poti, s širšim družbenim konsenzom in v dialogu s stroko.

Zobozdravstvo

Skrb za ustno zdravje na resni preizkušnji: petina otrok si zobe očisti največ enkrat na dan, enako velja za 30 odstotkov odraslih

O skrbi za ustno zdravje, ki močno vpliva ne le na splošno počutje, ampak tudi na pojavnost ali na odsotnost številnih obolenj, v Sloveniji ni mogoče govoriti v superlativih. Če sklepamo po najaktualnejši raziskavi, objavljeni v sklopu letošnjega svetovnega dneva ustnega zdravja, je tovrstna higiena pri nas precej slaba. Le 70 odstotkov odraslih (81 odstotkov žensk in 60 odstotkov moških), starih od 18 do 74 let, si zobe čisti redno, torej najmanj dvakrat na dan. Kar petina otrok in mladostnikov v starosti od 6 do 17 let si zobe očisti največ enkrat na dan oziroma sploh ne vsak dan.

Preventiva

Neslavni rekord in nedopustno ugašanje življenj

Postali smo prvi na svetu, osvojili smo neslavni globalni rekord. Rekord, ki bi se ga morali sramovati, rekord, zaradi katerega bo znova ugasnilo vse preveč življenj. Povprečje števila novoodkritih okužb z novim koronavirusom – ja, točno tistim virusom SARS-CoV-2, za katerega mnogi še vedno zatrjujejo, da ga je mogoče premagati zgolj s pozitivnim razmišljanjem, saj da je pandemija tako ali tako lažna novica, izrabljena zato, da bi nas vse opremili s čipi – nas je v zadnjem tednu katapultiralo na prvo mesto na svetovni lestvici. In čeprav so okužbe prisotne tudi drugod, bo njihova peza pri nas ena od najhujših. Zakaj? Zato, ker so nejeverni Tomaži preglasili stroko, zato, ker je politika izgubila še zadnjo trohico ugleda – in z njo, žal, tudi stroka, ki se pojavlja na vladnih tiskovnih konferencah. Pa tudi zaradi tega, ker se mnogi, premnogi pri nas niso odločili za zaščito s cepljenjem, ki resda ni 100-odstotno učinkovito, a v tej pandemiji lahko obvaruje največ življenj.

Preventiva

Nova raziskava in priporočila: ker jeseni in pozimi s hrano dobimo le 15 odstotkov priporočene količine vitamina D, je v tem obdobju leta sončni vitamin treba dodajati, priporočenega odmerka pa nikakor ne preseči

Nedavna znanstvena raziskava, s katero so pri nas ponovno proučevali verodostojnost podatkov o slabi preskrbljenosti Slovencev z D vitaminom, je pokazala, da v jesensko-zimskem obdobju odrasel Slovenec v povprečju s hrano zaužije manj kot tri mikrograme D vitamina na dan, kar je skoraj sedemkrat manj od priporočene količine (20 mikrogramov). Organizem pa zadostno količino tako imenovanega sončnega vitamina, ki ga poleti in spomladi več kot dovolj dobimo po naravni poti, nujno potrebuje za normalno delovanje. Ključno vlogo ta vitamin igra pri zagotavljanju dobrega delovanja imunskega sistema, kar je zlasti ob tako strmem porastu COVID okužb, kakršnemu smo priča v zadnjem času, vitalnega pomena, saj pomaga preprečiti najtežje zaplete pri prebolevanju te bolezni.