O tem je danes na izredni seji razpravljal tudi državni svet. Svetniki so obravnavali predloge odložilnih vetov na štiri zakone, med katerimi je bil tudi zakon o pomoči pri prostovoljni prekinitvi življenja. Izglasovali so veto na omenjeni zakon (20 jih je glasovalo za veto, devet proti), kar pomeni, da bo državni zbor moral ponovno opraviti glasovanje, v sklopu katerega bo zakon, če naj bi bil sprejet, moralo podpreti najmanj 46 poslancev. Naj spomnimo: minuli petek so poslanci zakon sprejeli s 50 glasovi za (34 poslancev je glasovalo proti, trije so se vzdržali glasovanja).
Tako so danes v državnem svetu razpravljali o vseh razsežnostih pa tudi o dilemah in morebitnih zlorabah, ki bi jih omogočila uzakonitev pravice do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja oziroma pomoči pri samousmrtitvi. Po zakonu bi namreč polnoletni bolnik, če je sposoben odločanja o sebi, dobil pravico do prostovoljnega končanja življenja v primeru, ko zaradi trajne okvare zdravja oziroma težke, napredovale, neozdravljive bolezni neznosno trpi – vendar šele, ko bodo izčrpane vse možnosti zdravljenja in ko preprosto ne bo več mogoče pričakovati, da se bo obolelemu stanje izboljšalo. Ne bo pa te pravice mogoče udejanjati v primeru neznosnega trpljenja, če je to odraz duševne bolezni.
Po razpravi o vseh razsežnostih uzakonitve pravice do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja oziroma pomoči pri samousmrtitvi so poslanci z veliko večino izglasovali veto na omenjeni zakon.
Zdravniki (se) sprašujejo, zakaj etična in deontološka opozorila ostajajo preslišana
Kljub temu, da so poslanci zakon pred nekaj dnevi že ocenili kot dokument, v katerem so vsebovane vse nujne varovalke, s katerimi da bo mogoče preprečevati zlorabe, in ga kot takega tudi sprejeli, pa so ostala preslišana etična in deontološka opozorila medicinske stroke, ki bo poslej primorana sodelovati v postopkih pri prostovoljnem končanju življenja.
Zato je v začetku tedna Slovenska medicinska akademija (SMA), ki predstavlja strokovni in etični vrh slovenskega zdravništva, ponovno izpostavila, da v zakonu med temeljnimi načeli ni navedeno načelo spoštovanja avtonomije zdravnikov in drugih zdravstvenih delavcev, čeprav »poklicna avtonomija predstavlja temelj strokovne odgovornosti, ki jo pri zdravnikih določajo tudi sprejeta etična načela; ta glede evtanazije in pomoči pri samomoru izhajajo iz mednarodnih dokumentov.«
Ob tem se člani medicinske akademije, ki jo vodi prof. dr. Pavel Poredoš, sklicujejo na Ženevsko deklaracijo Svetovnega zdravniškega združenja (World Medical Association, WMA), ki je bila sprejeta na generalni skupščini WMA leta 1948 in kasneje večkrat posodobljena – vsebina tega dokumenta pa zavezuje zdravnike po vsem svetu.
V zakonu med temeljnimi načeli ni navedeno načelo spoštovanja avtonomije zdravnikov in drugih zdravstvenih delavcev, čeprav poklicna avtonomija predstavlja temelj strokovne odgovornosti, ki jo pri zdravnikih določajo tudi sprejeta etična načela; ta glede evtanazije in pomoči pri samomoru izhajajo iz mednarodnih dokumentov.
člani Slovenske medicinske akademije
Opozarjanje na evtanazijski mobing
SMA ima številne pomisleke glede zakona in ureditve, ki jo ta prinaša. Njenim članom se zdi sporno, da je v zakonu zdravnik postavljen v vlogo pomočnika pri samomoru sočloveka, čeprav »večina zdravnikov tega ne sprejema, saj je pomoč pri samomoru v nasprotju z zdravniško etiko in deontologijo«. Po njihovi oceni lahko uvajanje asistence pri samomoru prinese tudi za naše okolje specifične in izrazitejše družbene anomalije, ki bi bile, kot poudarjajo, »za spoštovanje človekovih pravic hujše breme od zdajšnjega odtegovanja pomoči pri samomoru«.
Samomor, kot dodajajo člani SMA, je eden izmed večjih problemov slovenske družbe, zato bo »sprejetje zakona s spremenjenim odnosom do samomora pomenilo še dodaten izziv v širšem družbenem okolju«. Ob tem pa v družbi nikakor ne bi smeli zanemariti še enega, vse prej kot zanemarljivega dejstva: »Živimo v času neoliberalnega potrošništva, katerega miselnost vodi v evtanazijski mobing, na kar opozarja tudi WMA.« V tem smislu so izpostavljeni najranljivejši člani družbe, ki se za svoje pravice ne zmorejo (več) zavzeti, pa naj v konkretnem primeru izpostavimo zgolj osebe z demenco.
Živimo v času neoliberalnega potrošništva, katerega miselnost vodi v evtanazijski mobing.
člani Slovenske medicinske akademije
Naj spomnimo: predlog zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja je pripravilo združenje za dostojno starost Srebrna nit. Prvi poskus pridobivanja zakonodajne zelene luči ni bil uspešen. Sledil je posvetovalni referendum, s katerim je Slovenija preverjala pripravljenost prebivalstva za sprejetje zakona, ki bo urejal pravico do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja; udeležba na referendumu je bila le nekaj več kot 41-odstotna, oddanih je bilo 700.997 glasovnic, večji del glasujočih se je opredelil v prid sprejetju tovrstnega zakona.
Simbolične fotografije: iStock
Vaš komentar?
Komentirate lahko na naši facebook strani.
