Značka: sistem

Značka: sistem

Nevrodegenerativne bolezni

Demenca je huda bolezen, ki zahteva pravočasno in celovito strokovno obravnavo – zato je vsakršno zavajajoče oglaševanje, vključno z neutemeljenim obljubljanjem zgodnje diagnostike, povsem nedopustno

Da je demenca tiha epidemija sodobnega časa, je znano, kajti med nami skorajda ni človeka, ki ne bi imel bodisi svojca bodisi znanca, na komur to pogosto nevrološko obolenje počasi, a vztrajno pušča neizbrisen odtis tako, da ugaša človekov spomin. Soočanje s to boleznijo je nepredstavljivo in nepopisljivo težko, tako za obolelega kot za njegove bližnje, zato je samoumevno, da so vse oči uprte v nova znanstvena dognanja, ki bi preprečila nezaustavljivo napredovanje te bolezni. Na tej ravni se odvijajo številne raziskave. Pri nas so se v zadnjem času zvrstila tudi brezplačna preizkušanja novega presejalnega testa za zgodnjo prepoznavo demence, ki so ga nevroznanstveni raziskovalci – kljub temu, da vrednost tega testa še ni strokovno potrjena – zdaj začeli tržiti kot »učinkovito metodo za zgodnje presejalno odkrivanje demence«. Nevrolog prof. dr. Zvezdan Pirtošek, ki je absolutna strokovna eminenca na tem področju, ob omenjenem poskusu javno opozarja na spornost trženja novega pristopa za zgodnjo diagnozo in »zdravljenje« alzheimerjeve demence.

Rak

Zgodnje odkrivanje predrakavih sprememb in raka materničnega vratu je kot (ponovno) odpiranje vrat življenju in novim priložnostim

Verjetno se danes le še redki spomnijo, da se je Slovenija niti ne tako zelo daleč v preteklosti uvrščala med države z največjim bremenom raka materničnega vratu. Danes se s takšno situacijo spopadajo v Romuniji, medtem ko se je pri nas breme tega raka izrazito zmanjšalo, predvsem po zaslugi programa Zora, namenjenega zgodnjemu odkrivanju predrakavih in rakavih sprememb materničnega vratu pri ženskah, ki sicer sploh ne bi vedele, da so zbolele, s kasnejšim začetkom zdravljenja pa bi se možnosti za ozdravitev bistveno zmanjšale, terapija bi bila bistveno bolj invazivna, kakovost življenja neprimerljivo slabša ... Tako so na Slovenskem aktualni izzivi bistveno drugačni kot pred 20 leti, kajti po eni strani smo se že približali skorajda nepredstavljivi možnosti – odpravi tega raka. Po drugi strani pa se je pri odkrivanju tega obolenja, ki se najpogosteje pojavlja pred 50. letom starosti, v zadnjih petih letih zapletlo pri ženskah med 30. in 40. letom starosti; te so se v tem času bistveno redkeje kot sicer udeleževale pregleda pri osebnem ginekologu, posledično pa je bilo v sklopu programa Zora odkritih precej manj predrakavih sprememb.

Reforma

Je po dobrih dveh desetletjih končno vendarle na vidiku celovita reforma zdravstvenega sistema?

»Reforma zdravstva je nekaj, kar zahteva najširši družbeni konsenz. In ker zdravstvo ni ne levo ne desno, ampak je naše, je nujno skupno angažiranje za izvedbo reforme, ki jeni bilo več kot 20 let. Slovenski zdravstveni sistem je dober, kakovosten – to nam priznava celotna Evropa. Težave, ki jih ni malo, pa izvirajo predvsem iz organizacije, sistemske korupcije in upravljanja – in na te izzive vsekakor nameravamo odgovoriti ter z reformiranjem zagotoviti učinkovit, celovit, digitaliziran in finančno vzdržen zdravstveni sistem, v katerem bo pacientom zagotovljena pravočasna dostopnost do kakovostnih in varnih zdravstvenih storitev. Celovito bo treba prevetriti in prenoviti financiranje zdravstvenega sistema, kajti nad tokom tega denarja, pri čemer govorimo o stotinah milijonov evrov, nadzora ni – in temu bomo vsekakor prišli do dna.«

Varnost in kakovost

»V trenutku, ko je pacient iz žepa potegnil pištolo, smo se odzvali tako, da smo zagotovili našo varnost ... ,« je stiske kadrovsko zdesetkane zdravstvene nege s konkretnim izkustvom ponazoril Aljoša Lapanja

»V zdravstveni negi si že dolgo prizadevamo, da bi nam odločevalci priznali zadostno število kadra in ustrezne kadrovske normative, zlasti tam, kjer je izvajanje skrbi za paciente najzahtevnejše – denimo v intenzivnih enotah, psihiatričnih intenzivnih oddelkih ... Predvsem pa bi izpostavil domove starejših, kjer je kadrovski normativ v nočni izmeni res nedopusten. Za 100 do 150 varovancev sta tam namreč le dve medicinski sestri, zdravstvena tehnika oziroma bolničarja – in res si težko predstavljam, kako bi lahko dva zaposlena ustrezno in v skladu z zahtevami stroke poskrbela za 150 ljudi,« je v pogovoru o prizadevanjih za čim učinkovitejšo prepoznavo in preprečevanje nasilja v zdravstvenih zavodih ter zavodih za socialno varstvo poudaril diplomirani zdravstvenik Aljoša Lapanja, sicer zaposlen v Univerzitetni psihiatrični kliniki Ljubljana.

Srce in žilje

Dobro spanje je temelj dobrega zdravja. Kaj narediti, da bi kljub motnjam spanja obvarovali zdravje srca in preprečili nastanek neozdravljivih bolezni?

Spanje ni nekaj enoznačnega, kajti ne gre zgolj za čas, v katerem si človek odpočije, njegovo telo pa se regenerira. V času, ki ga prespimo in ki v skupnem seštevku predstavlja skorajda tretjino posameznikovega življenja, lahko izrazito vplivamo na kakovost tako telesnega kot duševnega zdravja. Vendar glede spanca ni enotne formule; nekateri zdravi odrasli za tovrstni počitek ne potrebujejo več kot štiri ure, medtem ko morajo drugi spati tudi devet ur, da zberejo dovolj moči in energije za uspešno spopadanje z vsakodnevnimi izzivi. Med spanjem si »napolnimo baterije«, a tudi v tem obdobju vsakdana, ki ni zapolnjen le s počitkom in sanjami, se dogaja marsikaj, kar je ključnega pomena za ohranjanje zdravja. Zato velja takrat, ko se pri nekom pojavijo motnje spanja, ki se lahko odrazijo na različne načine, poiskati zdravniško pomoč – kajti pri tovrstnih motnjah lahko zaradi pomanjkanja kakovostnega spanja pride tudi do pojava življenjsko ogrožujočih nenadnih srčnih dogodkov. Zakaj pride do motenj spanja? Je te motnje mogoče preprečiti in se tako izogniti resnim zdravstvenim zapletom?

Reforma

Res je, Slovenci si zaslužimo reformo zdravstva in delujoč javni zdravstveni sistem, kajti danes je v državi na tisoče čakalnih vrst in na desettisoče čakajočih, pacienti pa pravijo: strah nas je

»Prebivalci Slovenije si zaslužijo delujoč javni zdravstveni sistem, ki je temelj socialne države. Ob tem pa se moramo zavedati, da smo starajoča se družba, zato se naše potrebe spreminjajo in zdravstveni sistem jim mora slediti. V zadnjih 30 letih smo bili priča številnim razpravam, napovedim reform ali polreformam. Aktualna priložnost za korenito spremembo ni idealna, je pa verjetno edina, ki nam je ostala,« ob začetku delovanja medresorske delovne skupine za zdravstvo poudarja predsednik vlade Robert Golob, ki je prevzel vlogo neposrednega usklajevalca te skupine.

Pravice pacientov

Zdravstveno-politični circulus vitiosus dobil najboljši odraz v prvi stavki pacientov na Slovenskem

Prvo zgodbo pacientke, ki je ostala brez osebnega zdravnika in se je bila kljub resnim zdravstvenim težavam primorana sprijazniti s čakalno dobo na primarni ravni zdravstvenega varstva – tam, kjer čakalnih dob ni oziroma jih ne bi smelo biti! –, smo na zdravstvenem portalu z dovoljenjem gospe obelodanili že pred petimi leti. Od takrat se razmere v našem zdravstvu kljub nenehnim, resnim opozorilom niso izboljšale. Nasprotno, če k sistemskim okvirom, ki na celovite rešitve čakajo že tako dolgo, da so dodobra razmajani, prištejemo še posledice epidemije, so razmere danes bistveno slabše. Nedopustno slabe pravzaprav, kajti zdravstvena sfera postaja zaznamovana s pavšalnim vrednotenjem, ki nikomur ne more biti v ponos. In kaj v tem kontekstu pomeni prva stavka pacientov na Slovenskem?

Revolt

Kako premagati križe slovenskega zdravstva?

Sicer je res, da Slovence povezujejo stiske ljudi, toda tovrstnih stisk je zdaj, vsaj v povezavi z zdravstvom, preprosto preveč. Izrazito nelagodje in upravičeno jezo vzbuja nemoč slehernikov, ki zbolijo, a nimajo niti osebnega zdravnika, ki bi jim pomagal na diagnostični poti skozi vse poti in stranpoti zdravstvenega sistema, v skrbi za čimprejšnjo postavitev pravilne diagnoze in začetek zdravljenja. Na tej ravni je slovenski zdravstveni sistem zdaj resnično klonil – kar se v zadnjem obdobju vsaj z dogajanjem v prestolnici odraža na način, ki ga je mogoče enačiti z razčlovečenjem. S ponižanjem množice posameznikov, ki so – ne po lastni krivdi – ostali brez osebnega zdravnika, nakar so v zadnjih dneh v nepreglednih vrstah čakali na možnost, da podpišejo dokument o izbiri novega osebnega zdravnika.

Revolt

Zdravniki in medicinske sestre: v nevzdržnih razmerah vztrajajo le še zaradi odgovornosti do pacientov

»Zaradi odgovornosti, ki jo čutimo do svojih pacientov, vztrajamo v nevzdržnih razmerah, ki jih je epidemija še dodatno poslabšala in povsem razgalila,« poudarjajo zdravniki družinske medicine – tisti, ki nadaljujejo z delom v vztrajno razpadajoči mreži timov v sklopu Zdravstvenega doma Ljubljana. Težave niso nove, niso vzniknile v zadnjem letu, dveh ali treh, ampak se kopičijo že desetletja in niso akutne le na območju prestolnice, ampak povsod po Sloveniji, tudi ali predvsem na odročnih območjih, kjer so ljudje že v preteklosti imeli velike težave s pravočasno zdravstveno oskrbo. Celovitih sistemskih ukrepov kljub številnim apelom in peticijam ni bilo in posledice so tu. K njihovi odpravi pa, resnici na ljubo, ne bo pripomoglo pozivanje civilne družbe k zagotovitvi oziroma vrnitvi osnovnih zdravstveno-varstvenih pravic vsem pacientom, ki so ostali brez osebnega zdravnika, ampak zgolj takojšnje in res skrbno domišljeno ukrepanje odgovornih.

Rak

Kdaj tudi pri nas uvedba programov za zgodnje odkrivanje raka pljuč, prostate in želodca?

V skladu s prenovljenimi priporočili za izvajanje presejalnih programov, namenjenih zgodnjemu odkrivanju predrakavih in rakavih sprememb, bo tudi Slovenija začela s pripravami na postopno uvedbo novih presejalnih programov za tri resna obolenja: raka pljuč, raka prostate in raka želodca. Tovrstni pristopi, ki so jim pri nas že dodobra utrli pot programi Zora, Dora in Svit – v sklopu teh programov so prenekateremu posamezniku s pravočasnim odkritjem raka materničnega vratu, raka na prsih ali raka na debelem črevesju oziroma danki rešili življenje –, pripomorejo k res zgodnjemu odkritju bolezenskih sprememb. Tak pristop omogoča bistveno boljšo prognozo, manj invazivno zdravljenje in neprimerljivo boljše izide v boju z boleznijo.