Letos se bo iztekel strateški razvojni program delovanja ZZZS, zato je v pripravi nova petletna strategija, usmerjena v modernizacijo poslovanja zavoda in v optimizacijo delovanja javnega zdravstva, ki naj bi temeljila na prestrukturiranju programov in prenovi plačilnih modelov. Kot poudarja vodstvo zavoda, je »ključno izhodišče za načrtovani preobrat začrtanje poti, ki upošteva, udejanja in zagotavlja finančno vzdržnost, dostopnost storitev, optimalno učinkovitost procesov in kakovost izidov zdravljenja – rdeča nit pa bo digitalizacija procesov, skupaj z uvajanjem umetne inteligence, da bi s pomočjo novih tehnologij povečali tako učinkovitost kot dostopnost«. O tem so podrobneje spregovorili generalni direktor ZZZS mag. Robert Ljoljo, predsednik zavodove skupščine Drago Delalut in predsednica upravnega odbora zavoda Irena Ilešič Čujovič.
Predstavitev ključnih usmeritev za modernizacijo poslovanja javnega zdravstva se je odvila v sklopu odločanj organov ZZZS o predlaganih spremembah, ki jih prinaša novela zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Ministrstvu za zdravje, v vednost pa tudi ministrstvoma za finance in za solidarno prihodnost, je ZZZS v sklopu javne razprave poslal odziv na predlagane novosti in pojasnila glede njihove (ne)sprejemljivosti. Ob tem ZZZS izpostavlja, da bi bilo na ravni zakonodaje smiselno poskrbeti tudi ali predvsem za takšno ureditev, po kateri se program zdravstvenih storitev iz obveznega zdravstvenega zavarovanja določi na podlagi dogovora – in ne, da o tem odloči vlada z uredbo.
Se bo zdravstvena blagajna prelevila v aktivnega kupca zdravstvenih storitev?
Kakšni so oziroma bodo okviri petletnega strateškega razvojnega programa ZZZS, ki bodo v veljavi do leta 2031? Se bo zdravstvena blagajna po novem res prelevila v aktivnega kupca zdravstvenih storitev? Za zdaj velja, da bo zavod na podlagi stroškovnih analiz v prihodnje oblikoval realn(ejš)e cene zdravstvenih storitev in sproti posodabljal danes dodobra zastarele modele plačevanja.
Mag. Robert Ljoljo je na mestu generalnega direktorja ZZZS pred dobrima dvema mesecema nasledil mag. Tatjano Mlakar, zavod bo vodil prihodnja štiri leta. Ob prevzemu funkcije je prevzel obvezo za zagotavljanje finančne vzdržnosti ZZZS, učinkovitost upravljanja finančnih virov in kakovostno uresničevanje pravic zavarovancev, za katere vemo, da jih sistemske tegobe še vedno pehajo v nedopustno dolge čakalne vrste.
Preštevilni posamezniki, ki jih je trenutno že več kot 140.000, pa se spopadajo z nedopustno stisko, saj nimajo niti osebnega izbranega zdravnika. To pomeni, da so jim bolj kot ne tudi sicer priškrnjena vrata za vstop v sistem tudi na drugih ravneh zdravstvenega varstva – da so jim torej kratene tudi ustavne pravice. Kako je to videti v resničnem življenju, smo se nedavno lahko prepričali s prikazom ure in ure trajajočega čakanja v nepreglednih vrstah pred zdravstvenim domom v Kamniku, kjer so pacientu čakali, da bi se vpisali pri novem družinskem zdravniku.
Kako torej rešitve za tegobe javnega zdravstva vidi plačnik, ki so mu izvajalci v preteklosti ničkolikokrat očitali nevzdržno rigidnost, saj da je tudi ta – tako kot ukrepi odločevalcev in politike, ki niso bili sinhronizirani s stanjem in razmerami v klinični praksi –»pripomogla« k številnim kratkim stikom, ki krnijo ažurnost, kakovost in varnost dela z bolniki?
Kakšna je oziroma bo nova vizija ZZZS?
Mag. Robert Ljoljo, generalni direktor ZZZS:
»Od zdajšnjega pristopa se moramo premakniti k modelu plačevanja po dejanskih stroških«
»Pospešili bomo aktivnosti pri izračunih cen in pri prerazporejanju programov oziroma skrajševanju čakalnih dob.«
»Raven zadovoljstva s storitvami ni zelo nizka, je pa res, da imamo kronično zamudo pri izvedbi storitev. Po drugi strani pa je Slovenija ena izmed držav, kjer gospodinjstva ob zdravstvenih težavah ne utrpijo katastrofalnih posledic, kar pomeni, da imamo še vedno dokaj dobro dostopen javni zdravstveni sistem.«
»Slovenija pri digitalizaciji ni med zadnjimi državami znotraj EU. Bila je ena prvih, ki se je lotila digitalizacije procesov v zdravstvu, vendar nas zdaj države, ki so z digitalizacijo začele kasneje, prehitevajo.«
»Izzivov je veliko: staranje prebivalstva, povečevanje potreb po zdravstvenih storitvah in pomanjkanje zdravstvenega kadra; ta se v absolutnih številkah ne zmanjšuje, ampak povečuje, vendar se povečujejo tudi potrebe.«
»Iskanje ravnovesja med tem, kako našim zavarovancem omogočiti kar največ novosti in kako optimizirati sistem, je ključno poslanstvo v tem mandatu – ob tem, da zdravstvena blagajna kot eden izmed stebrov javnega zdravstvenega sistema nima neomejenih možnosti rasti.«
»Rad bi razbil nekaj mitov, ki se še vedno pojavljajo, češ da ima ZZZS dobiček, bolnišnice pa poslujejo z izgubo. Ni tako. Zbrana sredstva zavarovancev že danes ne zadoščajo za pokritje potreb iz osnovnega zdravstvenega zavarovanja; letošnji prispevek državnega proračuna bo znašal približno 420 milijonov evrov.«
»Kako se povečujejo odhodki ZZZS? Delno zaradi prenosa dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Zavod mora pokrivati tudi dodatne izdatke zaradi plačne reforme v javnem sektorju. Opozarjam pa tudi na res velik porast izdatkov za zdravila – predvsem novosti na področju bioloških zdravil, celičnih in genskih terapij. Izpostavil pa bi tudi absentizem, področje, kjer financiramo pravico do bolniških odsotnosti, istočasno pa ne vlagamo niti v proces zdravljenja niti v preventivo.«
»Optimizacija izvajanja zdravstvene dejavnosti je področje, na katerem bi tudi ZZZS igral aktivnejšo vlogo. Ministrstvo za zdravje je, seveda, odgovorno za razvoj mreže, zavod pa bo precej aktivnejši pri razumevanju tako obremenitev kot produktivnosti. Napovedujem pa tudi aktivno prerazporejanje programov med posameznimi izvajalci. Po noveli zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju bo zavod lahko aktivno nadziral tudi raven nepotrebnih storitev. Imamo namreč podatek – ta ni naš, ampak je globalni –, da je nekje med 20 do 30 odstotkov storitev v zdravstvu nepotrebnih, včasih lahko tudi škodljivih.«
»Ne drži, da izvajalci izvajajo programe, ki jih ZZZS ne želi plačevati – res pa je, da zavod vsako leto z izvajalci sklene pogodbo o obsegu programov, za katere menimo, da so najnujnejši, kar se tiče potreb zavarovancev. V preteklosti se je dogajalo, da so določeni izvajalci določene storitve izvajali mimo teh pogodb – in verjamem, da so to delali v dobro zavarovancev. Letos bomo absolutno vztrajali pri stališču, da se ti programi med letom prilagajajo. To je ena od novosti, ki jo lahko uvedemo dokaj hitro – in smo jo tudi že začeli izvajati.«
»Kar se tiče dostopnosti in čakalnih dob, sem vesel, da v javno-zdravstveno mrežo prihajajo dodatni kadri, vendar se je treba vprašati, ali so ti kadri ustrezno vodeni in ali prispevajo k povečanju števila obravnav. Tega nam v zadnjem obdobju še ni uspelo doseči, toda zakonodajne spremembe bodo omogočile merjenje obremenitev in nagrajevanje tistih, ki delajo več.«
»Ministrstvo za zdravje bomo aktivno opozarjali na to, kje si zavod želi sprememb v mreži. Vesel sem, da bo – upam, da v tem mandatu – začela veljati regionalizacija, kajti ni smotrno v vsaki regiji imeti pet nabavnih služb in pet podpornih služb, če že danes nimamo kadra za to. Te službe je smiselno združevati in si tudi pomagati z zdravstvenim kadrom.«
»Intenzivno smo se začeli ukvarjati s prerazporeditvijo programov. Ministrstvu za zdravje bomo predlagali spremembo uredbe, s katero bi odpravili obstoječe anomalije. V določenih segmentih gre za povečanje programov – pa tudi za odvzem programov tam, kjer izvajalci teh programov ne udejanjijo.«
»Če zavod želi razvijati stroškovne modele, potrebuje dostop do dejanskih stroškov na pacienta; to naj bi omogočila novela zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, z uvedbo obveznega poročanja izvajalcev o nastalih stroških, kajti od zdajšnjega pristopa se moramo premakniti k modelu plačevanja po dejanskih stroških. Zato pa potrebujemo informacije o tem, kaj se s posameznim pacientom dogaja.«
»Letos nas čaka načrt za spremembo modela akutnih bolnišničnih obravnav (1,2 milijardi evrov), kajti določeni posegi so preplačani, medtem ko pri drugih posegih ne lovimo dejanskega porasta stroškov. Obstoječi model je star 20 let, prenešen iz Avstralije, razmerje med stroški materiala in med stroški dela znotraj tega modela pa ne odsevajo realnih stroškov v Sloveniji. Pri nas je, denimo, strošek materiala višji od stroška dela, kar pove, kako nujna je prenova tega modela. Absolutno bomo vztrajali, da se mora to zgoditi v letu 2025.«
»Vzpostaviti je treba model, ki bo omogočal redno ažuriranje tako stroškov kot tudi razmerij med posameznimi obravnavami. Ministrstvu predlagamo postopno uvedbo, ki bo omogočala prilagoditve. Da vnaprej razbijem mit: ni namen prihraniti pri porabi, namen je pravični izračun, koliko posegi stanejo – in finančna sredstva namenjati tako, da se spodbudi povečanje števila programov.«
Drago Delalut, predsednik skupščine ZZZS:
»ZZZS mora na podlagi spremljanja stroškov pri izvajalcih zdravstvenih storitev in stroškovnih analiz redno obnavljati in določati realne cene zdravstvenih storitev«
»Pomembno je, da se z denarjem za zdravstvo upravlja gospodarno in zakonito. Zato mora ZZZS na podlagi spremljanja stroškov pri izvajalcih zdravstvenih storitev in stroškovnih analiz redno obnavljati in določati realne cene zdravstvenih storitev.«
»S posodabljanjem cen spodbujamo izvajalce k izboljšanju njihovega upravljanja, k aktivnemu obvladovanju odhodkov in k povečanju prihodkov z boljšo realizacijo programov, s tem pa tudi k boljši dostopnosti zavarovanih oseb do zdravstvenih storitev.«
»Ustrezni presežek naj bo namenjen nadaljnjemu razvoju zdravstvene dejavnosti in naj bo odraz dobrega upravljanja, primanjkljaj pa znak slabega upravljanja. Kot gospodarstvenik bi si želel, da se načelo dobrega korporativnega upravljanja začne dosledneje uporabljati tudi v javnih zdravstvenih zavodih. Zato pozdravljam novelirani zakon o zdravstveni dejavnosti, ki je že začel veljati in ki med drugim uvaja merjenje dnevnih delovnih obremenitev zdravstvenih delavcev ter nagrajevanja na podlagi uspešnosti.«
»ZZZS že danes izvajalcem zagotavlja dodatno plačilo in s tem spodbudo za dodatno opravljanje prednostnih programov, ki so bodisi življenjskega pomena bodisi nujni zaradi skrajševanja čakalnih dob. Lani smo že 45 odstotkov vseh bolnišničnih posegov plačali nad planom in količinsko neomejeno. Zato je nesprejemljivo, da nekateri programi v letu 2024 pri nekaterih izvajalcih niso bili izpolnjeni niti do plana. Pričakujem, da se letos z izvajalci, zlasti pa z javnimi bolnišnicami sestajamo vsak mesec ter spremljamo in spodbujamo realizacijo programa – s ciljem zagotavljanja dostopnosti do kakovostnih zdravstvenih storitev in skrajševanja čakalnih dob.«
Irena Ilešič Čujovič, predsednica upravnega odbora ZZZS:
»Pomembno je, da so opravljene zdravstvene storitve kakovostne, dostopne in strokovno-doktrinarno utemeljene – z uporabo najboljših možnih materialov in tehnik, ki zagotavljajo najboljši možni izid zdravljenja«
»ZZZS potrebuje obsežnejšo modernizacijo ter nov veter ustvarjalnosti in sprememb, ki so lahko po eni strani preproste, po drugi pa celovite in strateške. V upravnem odboru pričakujemo tvorno sodelovanje na vseh področjih, zagotovo pa se bomo aktivno vključili tudi v pripravo strateškega razvojnega programa ZZZS.«
»Pričakujemo razvoj elektronskih storitev in postopkov, ki bodo digitalizirani, enostavni in hitri, brez odvečne administracije. Pričakujemo nadaljnjo digitalizacijo obrazcev ZZZS in elektronsko vročanje dokumentov ter elektronsko komunikacijo z zavarovanci tudi prek portala zVem.«
»Boljšo informiranost zavarovancev bomo krepili z razvojem sodobnega in enotnega multimedijskega kontaktnega centra, dostopnega na telefonski številki 01 30 77 300. V minulem mesecu smo z uporabo umetne inteligence na našo spletno stran dodali tudi virtualnega asistenta Zdravka.«
»ZZZS zelo podpira razvoj in uvedbo elektronskega zdravstvenega kartona, saj ta predstavlja pomembno orodje za vodenje bolnikov in upravljanje zdravstvenega sistema.«
»Pričakujemo tudi razvoj sistema pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Ta bo zavarovanim osebam zagotavljal zlasti boljšo dostopnost do zdravstvenih storitev, kar je tema, s katero se veliko ukvarjamo. Z boljšim vodenjem čakalnih seznamov in sistema e-naročanje je treba zagotoviti objektivnejše podatke o čakalnih dobah, s spodbujanjem izvajanja prednostnih zdravstvenih programov pa izboljšati učinkovitost izvajalcev zdravstvenih storitev.«
»Pomembna je tudi obsežna obnova obračunskih modelov, v številnih zdravstvenih dejavnostih, ki naj z oblikovanjem realnih cen zagotovi celovitejšo in dostopnejšo obravnavo pacientov ter ustrezne ekonomske spodbude izvajalcem za izvedbo vseh storitev, ki jih pacienti tudi v resnici potrebujejo.«
»Podpiramo rešitve, da bi ZZZS v nadzorih preverjal usklajenost opravljenih storitev z nacionalnimi kliničnimi smernicami in tako prispeval k višji kakovosti opravljenih storitev. Za nas, predstavnike zavarovancev, je pomembno, da so opravljene zdravstvene storitve kakovostne, dostopne in strokovno-doktrinarno utemeljene – z uporabo najboljših možnih materialov in tehnik, ki zagotavljajo najboljši možni izid zdravljenja. Zato upravičeno pričakujemo vzpostavitev kazalnikov izidov zdravljenja in preverjanje standardov varne in kakovostne obravnave pacientov pri posameznih izvajalcih.«
»Za doseganje finančne vzdržnosti sistema obveznega zdravstvenega zavarovanja je pomembno, da deležniki v zdravstvu preverimo, ali se vsi procesi izvajajo optimalno – in skupaj poiščemo rešitve za izboljšanje in za zagotovitev učinkovitega in kakovostnega javno-zdravstvenega sistema. Naloga države pa je, da sistemu obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki je racionalno upravljan, zagotovi manjkajoča finančna sredstva, če je to posledica občasnih gospodarskih ali javno-finančnih kriz – ali če je to posledica odločitev države, ki je zavodu naložila dodatne trajne obveznosti brez zagotovitve ustreznega vira.«
Bo postavljanje novih temeljev slonelo na konsenzu?
Javna razprava o predlagani noveli zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki v javno zdravstvo vnaša nemalo sprememb, se je končala, začelo se je medresorsko usklajevanje.
ZZZS je v sklopu javne obravnave predlagal precejšnje redigiranje dokumenta, saj ta po njihovi oceni vsebuje pomanjkljive in napačne obrazložitve, ki otežujejo razumevanje predlagane normativne ureditve kot celote in niso v sozvočju s tistim delom veljavne ureditve, ki se ne spreminja. Zavod odgovor ministrstva za zdravje pričakuje prej, preden bo ministrstvo predlagano novelo zakona posredovalo vladi v sprejetje.
V vmesnem obdobju pa je prišlo tudi do prvega posveta ključnih akterjev na področju zdravstva, ki naj bi pomagali vzpostaviti nove, čim kakovostnejše temelje za delovanje zdravstvenega varstva in zavarovanja na Slovenskem. V iskanju skupnih točk pri opredelitvi razvojnih usmeritev, optimalnih za vse vpletene, je prevladala premisa, po kateri je treba v sistemu ohraniti vse, kar deluje dobro – in odprto spregovoriti o vsem, kar kliče po izboljšavah.
Sliši se spodbudno. Ker pa so bili tovrstni medklici prisotni tudi že v preteklosti, nakar se iz njih ni izcimilo nič dobrega ne za sistem ne za njegove uporabnike, velja počakati na nadaljevanje.
V iskanju skupnih točk pri opredelitvi razvojnih usmeritev, optimalnih za vse vpletene, je prevladala premisa, po kateri je treba v sistemu ohraniti vse, kar deluje dobro – in odprto spregovoriti o vsem, kar kliče po izboljšavah.
Je saniranje razmer v javnem zdravstvu misija nemogoče?
Ob tem velja spomniti, kako nujna je ureditev razmer na klinični ravni, kjer najnovejši podatki potrjujejo, da so, glede na varnostna priporočila, obremenitve (samo) na področju zdravstvene nege v bolnišnicah v povprečju presežene za 100-odstotni delež. O odhodu z najbolj obremenjenih kliničnih oddelkov danes razmišlja že dobra polovica diplomiranih medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov.
Po drugi strani pa se v praksi zdaj že kažejo in napovedujejo resnično skrb vzbujajoče posledice nedavne uveljavitve novele zakona o zdravstveni dejavnosti, saj bo v nekaterih specialnostih zaradi številnih odpovedi zdravnikov delo posledično tako rekoč ohromljeno – in to na terciarni ravni zdravstvenega varstva, kjer ponekod (naj spomnimo zgolj na maksilofacialno kirurgijo) edini izvajajo izjemno zahtevne in kompleksne posege.
V smislu pričakovanih in obljubljanih sistemskih sprememb so prijemi vedno znova usmerjeni v povečanje ažurnosti, kakovosti in varnosti obravnave, od katere je lahko odvisno tudi življenje obolelega. A v našem javnem zdravstvu se zdi, da je dejavnikov, ki povečujejo tovrstno tveganje, vedno več – pravočasnost ukrepanja je na prenekateri ravni pravzaprav že zamujena, saniranje posledic pa bo tako rekoč misija nemogoče.
V smislu pričakovanih in obljubljanih sistemskih sprememb so prijemi vedno znova usmerjeni v povečanje ažurnosti, kakovosti in varnosti obravnave, od katere je lahko odvisno tudi življenje obolelega. Pravočasnost (sistemsko skrbno domišljenega) ukrepanja je na prenekateri ravni pravzaprav že zamujena.
Portreti in video inserti, posneti 21. maja 2025: Diana Zajec; simbolične fotografije: iStock
Vaš komentar?
Komentirate lahko na naši facebook strani.
