Značka: ZZZS

Značka: ZZZS

Revolt

Splošni zdravnik iz Juršincev je koncesijsko pogodbo odpovedal zaradi preobremenjenosti, ZZZS pa trdi, da je »podpovprečno obremenjen«. Kdo ima prav?

Včeraj smo na zdravstvenem portalu pisali o skrajni potezi, ki jo je potegnil zdravnik splošne medicine iz Juršincev Miro Lasbaher. Zaradi že pregovorne preobremenjenosti zdravnikov družinske medicine, ki ji, kot pravi, tudi sam ni več kos, pa tudi zato, ker preprosto ne dobi dodatne strokovne pomoči – še enega zdravnika, ki bi bil pripravljen skrbeti za prebivalce na odmaknjenem, ruralnem območju – je občino in plačnika obvestil o odpovedi koncesijske pogodbe. Objavi so sledili zelo raznoliki odzivi; tistim, ki se zavzemajo za ureditev sistema in izboljšanje pogojev za delo zaposlenih v zdravstvu, so se pridružili tudi očitki, češ da argumenti, ki jih navaja Lasbaher, niso resni. Zato smo te podatke preverili.

Revolt

»Delo zdravnikov postaja vedno bolj nevarno, tako za bolnike kot za zdravnike,« opozarja zdravnik Miro Lasbaher iz Juršincev, ki se je odločil za odpoved koncesijske pogodbe

Miro Lasbaher iz Juršincev, zdravnik splošne medicine, se je zaradi nevzdržnih razmer, ki narekujejo delo v ambulantah družinske medicine, odločil, da vrne koncesijo in s prihodnjim letom odide med zasebnike. Delo zdravnikov namreč po njegovem prepričanju postaja vedno bolj nevarno, tako za bolnike kot za zdravnike. In zakaj se Lasbaherju z odpovedjo koncesijske pogodbe ne zdi smiselno počakati do sprejetja aneksa številka dve, s katerim naj bi, kot napoveduje minister za zdravje Aleš Šabeder, vsaj nekoliko izboljšali pogoje za delo najbolj obremenjenih timov?

Ukrepi

ZZZS versus Igor Muževič: »Novi obračunski model ni zavajajoč, nasprotno, pripomogel bo k ohranitvi in kakovostni nadgradnji odličnega sistema družinske medicine«

Na ponedeljkov javni dopis mag. Igorja Muževiča, predsednika sindikata zdravnikov družinske medicine Praktik.um, v katerem je Muževič javno okrcal Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), češ da je ta kot plačnik z uporabo napačne metodologije tako javnost kot ministra za zdravje zavajal glede obremenitev družinskih zdravnikov, se je danes odzvalo vodstvo zavoda. V odgovoru, opremljenem s podatki, uporabljenimi v analizi, sta generalni direktor ZZZS Marjan Sušelj in Anka Bolka, direktorica področja za analitiko in razvoj, zapisala, da so ti podatki verodostojni, zato nameravajo z aktivnostmi za posodobitev obračunskega modela za družinsko medicino in pediatrijo v osnovnem zdravstvu nadaljevati – v sodelovanju s stroko, kajti »novi obračunski model ni zavajajoč, nasprotno, pripomogel bo k ohranitvi in kakovostni nadgradnji odličnega sistema družinske medicine«.

Ukrepi

Igor Muževič versus ZZZS: »Povzročili ste nepopravljivo škodo družinski medicini in vsem bolnikom v Sloveniji«

Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) je z analizo, ki naj bi bila podlaga za uvedbo novega obračunskega modela v osnovnem zdravstvu, načrtno zavajal tako javnost kot ministrstvo za zdravje glede resničnih obremenitev zdravnikov družinske medicine; zaradi takšnega ravnanja in nastalih posledic, ki jih je zakrivila napačna metodologija, bi zavod moral prevzeti odgovornost, je v današnjem javnem odzivu zapisal mag. Igor Muževič, predsednik sindikata zdravnikov družinske medicine Praktik.um.

Ukrepi

Za kontrolne preglede pri specialistu ne bo več treba vedno znova po novo napotnico k osebnemu zdravniku

V sozvočju z revoltom družinskih zdravnikov, ki v zadnjem času pospešeno opozarjajo na kadrovsko zdesetkanost in posledično preobremenjenost, tudi ali predvsem administrativno, se pospešeno vrstijo ukrepi za izboljšanje razmer v osnovnem zdravstvu. Tako je danes upravni odbor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) na podlagi letošnjega razpisa za dodatnih 32 ambulant splošne oziroma družinske medicine ter 21 otroških in šolskih dispanzerjev prižgal zeleno luč prvim osmim novim timom. Za področje Gorenjske oziroma Zdravstvenega doma Kranj, kjer so razmere najbolj kritične, na razpis ni prispela niti ena vloga; razpis sicer ostaja odprt do konca leta, nadaljnje vloge pa bodo na ZZZS obravnavali sukcesivno.

Ukrepi

Družinska medicina nadaljuje s protestom proti politiki in ZZZS, ker ne sprejmeta ustreznih rešitev za izboljšanje razmer za bolnike, za katere želijo zdravniki skrbeti celovito in profesionalno

Zdravnikom iz kranjskega zdravstvenega doma je danes izrazila podporo tudi Katedra za družinsko medicino Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. »Njihovo dejanje razumemo kot protest proti odločevalcem – proti politiki in ZZZS, ker ne sprejmeta ustreznih rešitev za izboljšanje razmer za naše bolnike, za katere želimo še naprej skrbeti celovito in profesionalno.«

Ukrepi

Revolt družinskih zdravnikov se nadaljuje

Revolt zdravnikov ostaja aktualen. In akuten. Trenutno to velja predvsem za družinsko medicino, vendar se val, ki v zadnjem času vse bolj odločno in za zdaj le delno uspešno buta ob sistemske čeri, ne umirja, ampak se počasi in vztrajno širi – kljub razdvojenim mnenjem v javnosti, kjer so še vedno pogosti medklici v smislu, kaj bi zdravniki sploh radi. Družinski zdravniki so se tokrat postavili na okope, ker imajo dovolj sistemskih absurdov, ki jim jemljejo čas, namenjen pacientom. »Pacienti«, ki se oglašajo po socialnih omrežjih, pa jim, v veliki večini, te ukrepe oporekajo, češ da so le krinka za načrtovano privatizacijo. Take trditve so plehke in prazne, zlasti, če vemo, da pred načrtovano »privatizacijo« svari celo nekdanji minister za zdravje, prav isti, ki je pred leti presodil, da je treba izrazito zmanjšati vpis na medicinsko fakulteto. Kaj je torej v tej zgodbi res in kaj ne?

Ukrepi

Od 32 dodatnih timov družinske medicine jih bo Ljubljana dobila pet, v Kranju, kjer je zaradi preobremenitev dalo odpoved 23 zdravnikov, pa jih bodo dobili tri

Da razmere v zdravstvu zahtevajo celovito in korenito ukrepanje, je jasno že dolga leta, vendar do bistvenih izboljšav ni prišlo, čakalne vrste pa se še naprej podaljšujejo. Minister za zdravje Aleš Šabeder je vodenje resornega ministrstva prevzel v obdobju kulminacije težav zlasti v osnovnem zdravstvu, ki najbolj očitno potrebuje revitalizacijo. Ukrepi so napovedani, iskanje rešitev se pospešeno nadaljuje. V tem kontekstu je upravni odbor zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) na današnji seji sprejel sklep, ki naj bi zagotovil tako dolgo pričakovano okrepitev timov na primarni ravni.

Ukrepi

Razmere v zdravstvu so resne, vendar politika – kot vedno – igra svojo igro

Po dolgotrajnem čakanju sem danes prišla na vrsto za specialistični kontrolni pregled v eni izmed regionalnih bolnišnic, pri zdravniku, ki mu preobremenjenost v zdaj veljavnem sistemu še ni načela duha – česar o nekaterih, ki so hiteli po dolgem hodniku, na gosto posejanem s čakajočimi pacienti, ne bi bilo mogoče z gotovostjo trditi. Ko sva se z zdravnikom v skopo odmerjenem času pogovorila o ključnih stvareh, je mimogrede, prejkone v šali, vprašal: »Ste slišali, da so se čakalne vrste skrajšale?«. Seveda, odvrnem, z nečim je treba umiriti razgrete duhove, čeprav pacienti pripovedujejo drugačno zgodbo; odgovorni se pač morajo pohvaliti, da upravičijo svoj obstoj. In vprašam: »Kaj pa zdravniki, ali to skrajšanje v resnici občutite, je zares prišlo do tega premika?« Odgovor je bil jasen. Pozna ga vsakdo, ki obsedi v eni od čakalnic za specialistične ambulantne preglede v kateri izmed bolnišnic – in prisluhne izpovedim čakajočih, ki ne (po)vedo prav ničesar o skrajšanju čakalnih dob.

Pravice pacientov

V domovih za starejše namestitev slušnega aparata stane en evro. Skrb ali srh vzbujajoči ukrep?

Da dodatno zaračunavanje vseh možnih storitev v domovih za starejše postaja modna muha, ki po mnenju oskrbovancev, svojcev in širše javnosti postaja nenadzorovani poligon za ustvarjanje dobičkov, je danes javno opozoril tudi Boris Horvat – Tihi, podpredsednik Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije ter vodja odbora naglušnih uporabnikov slušnih aparatov, ki deluje v sklopu zveze. V domovih za starejše so namreč začeli zaračunavati še eno storitev – namestitev slušnega aparata.