Značka: ZZZS

Značka: ZZZS

Ukrepi

Takoj je treba najti rešitev za strokovno in hitro obravnavo vseh pacientov, ne le zbolelih za COVID-19!

»V času pandemije novega koronavirusa resnično ne potrebujemo avtokratskih, strogih ukrepov, ki bi iz celotne družbe naredili eno veliko infekcijsko kliniko,« je v včerajšnjem pogovoru za Zdravstveniportal.si poudaril prof. dr. Zvezdan Pirtošek. Glas razuma, apel vodilnega predstavnika pomembne veje medicinske stroke, ki ni bil vključen v snovanje trenutno veljavnih ukrepov, s katerimi naj bi preprečili širjenje okužb z novim koronavirusom, zahteva razmislek – in predvsem spodbuja ustreznejše, življenjsko ukrepanje, ki ne bo onemogočalo normalnega življenja.

Ukrepi

Kam bo pripeljalo daljšanje čakalnih dob, ki mu ni videti konca?

Da so čakalne dobe ahilova peta slovenskega zdravstva, ki je po COVID epidemiji presegla tako rekoč vse meje dopustnega, potrjujejo številne osebne izkušnje. Vrata ordinacij so prepogosto še vedno vse preveč tesno zaprta. Številni »primeri« utegnejo (p)ostati del nezabeležene statistike, ki nima nič skupnega z udejanjanjem pravice do pravočasnega, kakovostnega in varnega zdravljenja.

Ukrepi

Dr. Erik Brecelj in celotna skupina zdravstvo.si: Namestite si aplikacijo!

»Novi koronavirus je marsikje ustavil slovensko medicino. Dostopnost do zdravnika je težavnejša kot kadarkoli prej. Mnogim med nami ni jasno, da COVID sicer je problem, ki zahteva vso resnost, nikakor pa ni edini; pozablja se na druge bolezni. Ponekod diagnostika poteka še počasneje kot pred epidemijo, zato do zdravljenja prihaja z zamudo. Analize, kaj se dogaja s temi bolniki, nimamo. Štejemo le na novo okužene, mali človek, ki zboli za neko drugo resno boleznijo, pa čaka – in čas vmes neusmiljeno teče ...«. S temi besedami je prof. dr. Samo Zver, specialist interne medicine in hematologije ter predstojnik Kliničnega oddelka za hematologijo Interne klinike ljubljanskega UKC, javno predstavil svoje videnje trenutno aktualnih razmer, ki jih narekuje COVID resničnost, ter dodal: »Že nekaj časa na ta resni problem, na blokado slovenske medicine, opozarjam tudi najbolj odgovorne – odgovora pa ne dobim.«

Ukrepi

»Predolge čakalne dobe so najhujša kršitev pacientovih pravic, ki jih je trenutno več na papirju kot v praksi« – intervju s Tomažem Gantarjem, ministrom za zdravje

Kaj narediti, da Slovenija ne bi vse izraziteje postajala takšna socialna država, v kateri so odgovorni imeli vedno polna usta obljub, razmere v praksi pa so vedno slabše? Izrazit primer takšnega stanja je zdravstvo, ki se je, tudi po »zaslugi« epidemije, znašlo na robu finančne vzdržnosti – in resnosti tega stanja se zavarovanci in pacienti kljub temu, da stojijo v vedno daljših čakalnih vrstah, v resnici sploh še ne zavedajo. Podrobno in kritično sva se o razsežnostih aktualnega dogajanja in izzivih, ki zahtevajo takojšnje ukrepanje, v dobro vsakogar med nami, pogovorila z ministrom za zdravje Tomažem Gantarjem.

Rak

Slovenija se pridružuje redkim državam, ki zagotavljajo finančno kritje ene od najperspektivnejših diagnostik na področju onkologije – molekularnega genetskega testiranja za bolnike z rakom

Pri zdravljenju onkoloških bolnikov je v sodobni medicini eden izmed ključnih postopkov za opredelitev poteka zdravljenja molekularna diagnostika. Ta je pri določanju prognoze bolezni, napovedovanju njene ponovitve oziroma odziva na zdravljenje vse bolj nepogrešljiva, kajti pri obravnavi bolnikov z rakom, ki je genska bolezen, so danes tako molekularna diagnostika kot genetski označevalci ključnega pomena pri izbiri zdravljenja, prilagojenega posameznemu bolniku in tumorju, ki ga mora premagati. Zdaj javno predstavljena, sicer pa od 1. julija dalje veljavna ureditev glede tovrstnega zdravljenja, ki bo financirano iz zdravstvene blagajne oziroma iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja, na tem področju prinaša dobre obete onkološkim bolnikom.

Ukrepi

Kaj bo s pravicami pacientov, če bo v zdravstveni blagajni do konca leta res nastala 270-milijonska luknja? – pogovor z generalnim direktorjem ZZZS Marjanom Sušljem

V slovenski družbi oziroma konkretneje v slovenskem zdravstvu so se nakopičile številne dileme, ki zahtevajo takojšnje odzive. Zdravstvena blagajna se bo po dolgem času spet znašla v rdečih številkah, čakalne dobe se bodo še podaljšale; tudi kadrovski manko v zdravstvu je resna težava, ki je ne bo mogoče rešiti čez noč, enako velja za dotrajano opremo ter zastarele prostore in stavbe, v katerih se odvija zdravljenje. Problemi niso novi, dobivajo pa drugačen pomen – v novi razsežnosti, ki jo narekuje epidemija novega koronavirusa. Veliko je problemov, ki zahtevajo dobesedno takojšnje ukrepanje, v dobro bolnikov oziroma zavarovancev; o tem, kakšne rešitve bi bilo treba pospešeno sprejeti za ohranitev finančne vzdržnosti sistema in za zagotovitev nemotenega izvajanja zdravstvenih storitev, sem se pogovorila z generalnim direktorjem Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) Marjanom Sušljem.

Ukrepi

Zganjanje panike ali skrb za varnost in zdravje drugih?

Zanikanje resničnosti in omalovaževanje argumentov, ki zahtevajo resen in spoštljiv odziv, ni nič novega – neverjetno pa je, da se nekaj takega dogaja danes, kmalu zatem, ko je Slovenija precej uspešno premostila uvodno srečanje z okužbami z novim koronavirusom. Ta nova, vse prej kot zanemarljiva grožnja še vedno ni izzvenela. Nasprotno, pojavnost okužb s koronavirusom SARS-CoV-2 se ponovno povečuje, tokrat z večjo pojavnostjo med mladimi, okužbe pa so si že utrle pot tudi v domove za starejše, med posameznike, ki jih z okužbo povzročena bolezen COVID najbolj ogroža. Epidemiologi z delom na terenu in pripravo celovitih ukrepov poskušajo preprečiti uresničitev slabega scenarija, za katerega se zdi, da v zadnjih dneh postaja resničnost.

Ukrepi

Vztrajanje pri birokratskih ovirah ima očitno prednost pred zagotavljanjem skrbi za zdravje in reševanjem življenj, opozarjajo zasebni zdravniki

»37 let sem delal v javnih zdravstvenih zavodih in kot zasebnik s koncesijo. Potem je prišla nenadna bolezen, delna invalidska upokojitev in koncesijo sem vrnil. Postal sem zasebnik 'izven mreže javne zdravstvene službe'. Ambulanta je izgubila dostop do podatkov o bolniku s kartico zdravstvenega zavarovanja, izgubila je možnost elektronskega predpisovanja receptov,« opisuje aktualne razmere v zdravstvu zasebni zdravnik prim. Boris Kralj. Ob tovrstnih sistemskih kratkih stikih, ki so v času epidemije novega koronavirusu še bolj boleče kot sicer pokazali svoj pravi obraz, v katerem sicer pregovorno poudarjana iskrena skrb za dobro bolnika ne dobiva pričakovanega odseva, (se) sprašuje: »Kaj je na zdravstveni kartici, česar kot zdravnik, ki rešuje probleme bolnika – povsem enake, kot bi jih reševal zdravnik s koncesijo –, ne smem videti? Kaj je tisto, kar mora biti skrito pred menoj?«

Ukrepi

Kršitev pravic varovancev v domovih za starejše ni bilo in krčenja košarice zdravstvenih pravic ne bo, zagotavlja minister Gantar

V javnosti se v zadnjem času vrstijo skrb vzbujajoče navedbe o domnevnih nepravilnostih, do katerih naj bi med epidemijo novega koronavirusa prihajalo v domovih za starejše. Je bilo ukrepanje v socialno-varstvenih zavodih v času epidemije strokovno utemeljeno in neoporečno – ali pa imajo prav kritiki, ki določene poteze razumejo in ocenjujejo kot diskriminatorne do starejših, posamične ukrepe pa kot etično sporne? Minister za zdravje Tomaž Gantar zagotavlja, da so tovrstni očitki neumestni, prav tako pa napoveduje, da med ukrepi, ki so v pripravi, ni sprememb v košarici zdravstvenih pravic.

Pravice pacientov

Si starejši, nemočni in težko bolni ljudje pri nas res lahko le še narišejo pravico do prevoza na zdravljenje, ki jim lahko reši življenje?

Zdravnica Polona Campolunghi Pegan je na facebooku s podrobnim opisom nevzdržnega dogajanja, povezanega s prevozi starejših, težko bolnih, nemočnih in betežnih pacientov, sprožila pravcati revolt. Zavarovalniški nadzorniki s področja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja namreč te prevoze, ne da bi sploh poznali stanje obolelega, nemalokrat označijo kot neutemeljene in nepotrebne ter posledično finančno kaznujejo bodisi zdravnika bodisi zdravstveno ustanovo. In kdo bo odgovarjal takrat, ko bo taka birokratska presoja, ki bi dementnega bolnika, takšnega, ki se še v poznanem prostoru izgubi in ne ve, kaj je nameraval narediti, poslala kar na avtobus, morala prevzeti odgovornost za posledice? Gre za enega izmed resnih sistemskih problemov, ki bi ga že zdavnaj morali rešiti oziroma do tega sploh ne bi smelo priti.