Skorajda dve desetletji trajajoče sodelovanje med Laboratorijem za motnje dihanja v spanju Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergije Golnik, ki ga vodi asist. Kristina Ziherl, ter Kliničnim oddelkom za maksilofacialno in oralno kirurgijo ljubljanskega UKC je tlakovalo pot klinični uvedbi kirurškega zdravljenja obstruktivne spalne apneje s stimulacijo podjezičnega živca. »Nova terapevtska možnost je dokaz, da je z dolgoročnim interdisciplinarnim sodelovanjem na nacionalni ravni mogoče uvajati tudi najzahtevnejše sodobne oblike zdravljenja,« ob tem poudarja vodja laboratorija za motnje dihanja v spanju.

Novost za zdaj namenjena le nekaterim bolnikom

In zakaj, zlasti z vidika obolelih, kirurško zdravljenje predstavlja prelomnico pri zdravljenju obstruktivne spalne apneje, ki nastane zaradi zapore zgornjih dihalnih poti?

Kot pojasnjuje asist. Kristina Ziherl, je novi način zdravljenja za zdaj namenjen le določenim bolnikom, pri katerih standardne metode zdravljenja niso (bile) uspešne; ti bolniki morajo biti mlajši od 60 let, njihov indeks telesne mase (ITM) mora biti nižji od 35 kilogramov na kvadratni meter, diagnosticirano morajo imeti vsaj zmerno obstruktivno spalno apnejo, pri čemer ne prenašajo niti terapije z uporabo CPAP naprave (ta z neprekinjenim pozitivnim tlakom zraka ohranja dihalne poti odprte) niti drugih oblik zdravljenja, pri čemer pa je pomembno tudi, da nimajo pridruženih resnejših kroničnih obolenj.

Da bi bilo tovrstno kirurško zdravljenje res uspešno, je po besedah vodje golniškega laboratorija za motnje dihanja v spanju nadvse pomembno, da so kandidati izbrani res skrbno, k čemur pripomore njihova multidisciplinarna obravnava v sklopu dveh terciarnih zdravstvenih ustanov.

Poseg je varen, resni zapleti so redki ...

O tem, kako se odvija omenjeni kirurški poseg, pa je podrobneje spregovoril maksilofacialni kirurg asist. Luka Prodnik s Kliničnega oddelka za maksilofacialno in oralno kirurgijo Kirurške klinike ljubljanskega UKC. »Ta dve uri trajajoči poseg je za nekoga, ki se ukvarja s kirurgijo glave in vratu, srednje zahteven. Poseg je varen, resni zapleti so redki, možni so prehodni stranski učinki. Pomembno pa je, da je poseg izveden pravilno in da je poskrbljeno za sterilnost, saj tako pri in po implantaciji tujka v telo preprečimo infekcije.«

Ob tem asist. Prodnik pojasnjuje: »Ker je jezik ena od ključnih struktur, ki med spanjem zapada proti ustnemu žrelu, elektrode namestimo najprej v jezik. Nato na vratu določimo, kje je podjezična kost, pod njo naredimo nekajcentimetrski rez do motoričnega živca. V njegovi bližini namestimo elektrode, jih fiksiramo s šivi, nakar po slojih 'zapremo' tkiva. Bolniku med posegom v bližino podjezičnega možganskega živca vgradimo stimulator, ki potem med spanjem z blago električno stimulacijo aktivira mišice jezika, s čimer preprečuje zaporo zgornjih dihalnih poti.«

Kmalu še pet tovrstnih posegov

Okrevanje po posegu je hitro; po dva dni trajajoči hospitalizaciji bolnik lahko odide domov, nakar se po tednu dni vrne na kontrolo, ki pokaže, kako poteka lokalno celjenje. Ko je to končano, se začneta na Golniku odvijati postopna aktivacija stimulatorja in prilagajanje nastavitev, čemur sledi dolgoročno spremljanje teh pacientov.

V UKC Ljubljana že načrtujejo nakup dodatnih petih stimulatorjev, kajti, kot pojasnjuje strokovni direktor tamkajšnje Kirurške klinike doc. dr. Ivan Kneževič, ta oblika zdravljenja še ni krita iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. 

Trenutno se ti posegi odvijajo v sklopu pilotne študije, odobrene lani jeseni; po letu dni pride na vrsto verifikacija rezultatov, nakar bodo tovrstno zdravljenje v sklopu splošnega dogovora umestili med storitve, ki jih krije Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).

Sito za izbor bolnikov

Kot ocenjuje pnevmologinja in mednarodna strokovnjakinja za zdravljenje motenj spanja asist. Kristina Ziherl, je v Sloveniji približno 150.000 posameznikov, ki imajo klinično pomembno spalno apnejo. »Približno 9000 bolnikov s pretežno obstruktivno spalno apnejo zdravimo s CPAP terapijo; med njimi je približno tri-odstotni delež takšnih, ki ustrezajo kriterijem za zdravljenje s stimulacijo podjezičnega živca. Metoda je uspešna pri približno 75-odstotnem deležu pacientov, pri čemer je ključni dejavnik pravilni, res skrbni izbor kandidata za takšen poseg, o čemer odloča multidisciplinarni konzilij.«

Po drugi strani pa tovrstno zdravljenje ni primerno za bolnike s centralno spalno apnejo, pri kateri prihaja do ponavljajočih se prekinitev dihanja – zato, ker možgani ne pošljejo ustreznega signala dihalnim mišicam, te pa zaradi neaktivnosti ne sprožijo vdiha.

Novi način kirurškega zdravljenja obstruktivne spalne apneje prav tako ni primeren za bolnike s hipoventilacijskimi sindromi, z živčno-mišičnimi obolenji, s hudimi sistemskimi ali psihiatričnimi boleznimi ter za paciente po obsežnih posegih ali obsevanjih glave in vratu.

Izkušnja z novim zdravljenjem iz prve roke: Andrej Šenica

Andrej Šenica je bil med prvimi pacienti, ki so jih pri nas zdravili s to kirurško metodo. Kot pove, se svoje bolezni sprva sploh ni zavedal. K zdravniku se je odpravil zaradi smrčanja, medtem ko je jutranjo utrujenost pripisoval oceni, da pač spada med tiste posameznike, ki imajo težave s prebujanjem.

Toda težave so se stopnjevale; potreboval je terapijo, vendar mu nobena ni ustrezala. »CPAP aparata se nikakor nisem mogel navaditi, maska, ki sem jo moral imeti ponoči, je bila zelo moteča, pogosto se mi je snela, spanec je bil vse prej kot umirjen ... Sledilo je zdravljenje s spalno opornico, kar je bilo še huje, saj mi je ta povzročala občutek dušenja,« se spominja. 

Z leti so se simptomi utrujenosti in zaspanosti stopnjevali, »zato nisem imel prav nobenega pomisleka glede operacije. Ta se je odvijala brez težav, rez pod vratom je neopazen. Zelo sem zadovoljen, kljub manjšim prehodnim težavam pri govorjenju in prehranjevanju. Delovanje stimulatorja ponoči ni niti najmanj moteče, zbudim se naspan, z veliko energije. In smrčanja ni več, kar je bistvenega pomena tudi za okolico,« je Andrej Šenica vesel zaradi izboljšane kakovosti življenja in spanja.

Pomemben preboj v prizadevanjih za boljšo kakovost življenja obolelih

Doseženi novi mejnik pri zdravljenju obstruktivne spalne apneje je direktorica klinike Golnik doc. dr. Viktorija Tomič, sicer mikrobiologinja, ocenila kot pomemben rezultat usmerjenosti v doseganje prebojev za izboljševanje kakovosti življenja in odličnega dolgoletnega sodelovanja med obema terciarnima ustanovama. »Dobro namreč vemo, kako lahko slab spanec pokvari dan,« dodaja direktorica klinike, v sklopu katere deluje spalni laboratorij, terciarni referenčni center za obravnavo bolnikov z motnjami dihanja v spanju. 

Na Golniku je bilo pred 11 leti sedem pulmologov, danes jih je 30, med katerimi morajo nekateri sicer še pridobiti kompetence – vendar ima zdaj že vsak tretji pulmolog kompetence za obravnavo bolnikov z obstruktivno spalno apnejo oziroma motnjami dihanja med spanjem.

Pri novi metodi kirurškega zdravljenja z implantacijo stimulatorja (cena je približno 27.000 evrov, strošek gre v pretežnem delu na račun naprave oziroma implantata) so sicer odprte še številne možnosti, ki jih bo narekoval njen nadaljnji razvoj. Zdaj veljavni kriteriji se bodo spreminjali in v prihodnje bo metoda brez dvoma namenjena tudi pacientom, starejšim od 60 let.

Kadrovsko-logistični izzivi

Pri strokovnem in organizacijskem razvoju te metode, ki tudi drugod po svetu predstavlja novost, je asist. Kristina Ziherl sodelovala z maksilofacialnimi kirurgi prim. asist. Vojkom Didanovičem, asist. dr. Matejem Dovšakom in asist. Luko Prodnikom.

Kot je znano, zaradi sprememb, ki so jih v že sicer vse prej kot optimalne pogoje za delo v javnem zdravstvu vnesle aktualne zakonodajne novosti, iz UKC odhajata Vojko Didanovič in Matej Dovšak, kar pušča pomemben odtis na možnostih za izvajanje najzahtevnejših maksilofacialnih kirurških posegov.

Sicer tovrstni pomisleki in vprašanja na skupni novinarski konferenci obeh institucij niso bili zaželeni, saj da bo o tem beseda tekla ob drugi priložnosti. Čeprav je jasno, da takšnega kadrovskega manka zagotovo ne bo mogoče prav kmalu zapolniti, je predstojnica (po pooblastilu) Kliničnega oddelka za maksilofacialno in oralno kirurgijo prof. dr. Nataša Ihan Hren ocenila, da odhod slehernega strokovnjaka sicer resda pusti za seboj praznino, vendar da »smo zgodovinsko gledano vsi nadomestljivi« in da odhodi vrhunskih strokovnjakov »ne bodo vplivali na izvajanje teh posegov«.

​

Simbolična fotografija: iStock; operacija in pacient po posegu: arhiv UKC Ljubljana; portreti: posnetki zaslona/prenos STA

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.