Najbolj brano

Rak

Rak trebušne slinavke, bolezen z najbolj usodno prognozo – kako jo prepoznati dovolj zgodaj

Rak trebušne slinavke ali pankreasa je eden izmed redkih rakov, pri katerih se statistika kljub izjemnemu napredku znanosti in medicine v zadnjih štirih desetletjih ni prav nič spremenila. Bolezen je težko prepoznavna, diagnoza praviloma postavljena prepozno, stopnja umrljivosti zaradi tega raka pa je izjemno visoka, saj bolniki po postavitvi diagnoze in začetku zdravljenja (v povprečju) živijo manj kot pet mesecev. Pa ne bi bilo treba, da je tako.

Ukrepi

Doc. dr. Aleš Rozman: »Od naše pameti ali nespameti je odvisno, kdaj bomo zaustavili širjenje virusa«

Neverjetno je, da je Slovenija ob vseh ukrepih, s katerimi naj bi preprečili širjenje okužb z novim koronavirusom, na globalni ravni med najmanj uspešnimi pri obvladovanju epidemije. Razlogi za to so nedvoumni, povzeti v najaktualnejšem rezimeju glavnih lokacij, kjer najpogosteje prihaja do prenosa okužbe: na delovnem mestu, na »neznani« lokaciji, ki se je nekdo s prepoznano okužbo »ne spomni« oziroma je ne prepozna, ter doma, med družinskimi člani oziroma člani skupnega gospodinjstva. Domovi za starejše so šele na četrtem mestu.

Preventiva

D vitamin dokazano učinkovit v boju proti najhujšim posledicam okužb z novim koronavirusom

Med pomembne, a še vedno preveč prezrte zaščitne ukrepe za preprečevanje (škodljivih in nemalokrat tudi usodnih posledic) okužb z novim koronavirusom spada tudi jemanje vitamina D. Doslej je bil ta preventivni ukrep »le« priporočen, zdaj je to priporočilo nedvoumno potrjeno – z rezultati španske interventne randomizirane študije, ki je prvi neposredni dokaz, da dodajanje vitamina D pri obolelih s COVID-19, ki potrebujejo zdravljenje v bolnišnici, pomembno pripomore k zmanjšanju nadaljnjih zapletov, ki bi sicer zahtevali zdravljenje v enoti intenzivne terapije.

Srce in žilje

Srčno popuščanje – ko srce ne zmore več in človek to zazna kot izgubo teka, pridobivanje teže v kratkem času, občutek težke sape med ležanjem, razbijanje srca ...

Srčno popuščanje je eno izmed tistih obolenj, ki pomenijo nepredstavljivo breme tako za obolelega kot za njegovo družino pa tudi družbo nasploh. Zakaj za družbo, kako naj bi osebni zdravstveni problemi puščali odtis na zdravstveni sliki celotne Slovenije? Zato, ker je bolezen zelo pogosta in nadvse obremenjujoča, predvsem pa še vedno bistveno prepozno prepoznana in diagnosticirana. Pojavnost te neozdravljive bolezni narašča; po 80. letu starosti se z njo (v povprečju) pobliže sreča vsak drugi, medtem ko po 40. letu srčno popuščanje prizadene enega od petih ljudi.

Bolezni dihal

Zaščita imunskega sistema z D vitaminom pri diagnozi sarkoidoza da ali ne? – osebna zgodba

Da bi najbolj ranljive, zlasti tiste, ki jim že sicer primanjkuje vitamina D, izpostavljeni pa so tudi večjemu tveganju za težji potek in slab izid bolezni COVID, zaščitili pred okužbami z novim koronavirusom, pri tistih, ki bi zboleli, pa ublažili potek obolenja, so pred mesecem dni štirje slovenski strokovnjaki – prof. dr. Marija Pfeifer (endokrinologinja), asist. Darko Siuka (gastroenterolog), prof. dr. Alojz Ihan (mikrobiolog in imunolog) in prof. dr. Igor Pravst (nutricionist) – pripravili priporočila za nadomeščanje vitamina D v obliki holekalciferola. Priporočila, namenjena stroki (zdravnikom, ki delajo na različnih ravneh zdravstvene dejavnosti in v domovih za starejše, lekarniškim farmacevtom ...), so v zdajšnjih razmerah dobra podpora pri zmanjševanju bremena epidemije. V javnosti pa v povezavi z jemanjem vitamin D vznika veliko dilem, zlasti glede smotrnosti oziroma v določenih primerih dopustnosti jemanja in ustreznih odmerkov, pacienti pa pri iskanju konkretnega strokovnega nasveta pri osebnem oziroma lečečem zdravniku nemalokrat naletijo na ovire in kratke stike.

Kožne bolezni

Mnogi bolniki z luskavico ne vedo, da bi bili upravičeni do zdravljenja, ki pripomore h kar 90-odstotnemu izboljšanju kožnih sprememb

Psoriaza ali luskavica je kronično obolenje kože, ki sicer ni nalezljivo, vendar obolelega nemalokrat močno zaznamuje, zlasti v takih primerih, ko bolezen povzroči izrazite spremembe na koži na vidnih, izpostavljenih mestih. Marsikateri od psoriatičnih bolnikov tudi dandanes potrjuje, da je njegovo stanje še vedno povezano s stigmatizacijo, zato pušča odtis bodisi na njegovi psihi bodisi na okrnjeni samopodobi. Pa ne bi bilo treba, da je tako.

Rak

IZ PRVE ROKE: Rak prostate

Rak prostate je najpogostejši rak moških. Slovenija se tako glede zgodnjega odkrivanja kot tudi glede uspešnosti zdravljenja te bolezni umešča v evropski vrh. Seveda pa je ključnega pomena, da je diagnoza postavljena dovolj zgodaj, ko bolezen še ni napredovala, saj so v tem primeru tudi uspešnost zdravljenja, preživetje in ozdravitev najbolj verjetni. V članku in videu o tej bolezni – v vseh fazah, od diagnoze do zdravljenja in okrevanja – zdravnik Gregor Hlebič, specialist urologije, Tina Burgar, diplomirana medicinska sestra s specialnimi znanji in pacient Mitja Rovanšek spregovorijo tako rekoč o vseh vprašanjih, dilemah, pomislekih in razmislekih, s katerimi se sreča bolnik, ko mu postavijo to diagnozo.

Ukrepi

Marija Pfeifer, Darko Siuka, Alojz Ihan in Igor Pravst infektologom pripravili priporočila za nadomeščanje D vitamina pri bolnikih s COVID, kajti vitamin D dokazano ublaži potek bolezni

Znano in dokazano je, da med Slovenci prevladuje pomanjkanje vitamina D, zlasti v jesenskem in zimskem času, ko je zbolevnost za akutnimi virusnimi in drugimi okužbami dihal zelo pogosta. Letos se zdi, da smo preostale okužbe dihal, ki se praviloma odvijajo v bistveno blažji obliki, odrinili ob rob dogajanja, zaradi epidemije novega koronavirusa. Ta je Slovenijo v drugem valu prizadela bistveno bolj kot spomladi; okužbe s koronavirusom SARS-CoV-2 izrazito naraščajo, pospešeno se povečuje tudi število bolnikov, ki zaradi težke oblike prebolevanja s koronavirusom povzročene bolezni COVID-19 potrebujejo zdravljenje v bolnišnici – včeraj je bilo samo zaradi tega obolenja hospitaliziranih že 779 pacientov, 122 jih je potrebovalo intenzivno nego. Pri takšni epidemiološki sliki je ključnega pomena podatek, da vitamin D pomaga pri krepitvi imunskega sistema pa tudi pri (b)lažjem premagovanju tovrstnih okužb – tudi obolenja COVID, saj z zaviranjem vnetnega odgovora ublaži potek bolezni. Ker Slovenija nacionalnih smernic glede predpisovanja tega vitamina nima, je stroka (predvsem infektološka) zdaj dobila priporočila, ki bodo v veljavi do sprejetja smernic.

Rak

Pri raku trebušne slinavke je treba spremeniti prognozo, kajti oboleli od odkritja bolezni v povprečju živijo manj kot pet mesecev! Poznate znake te bolezni?

Medtem ko raka na prsih danes velika večina bolnic premaga, je pri bistveno slabše poznanem raku – raku trebušne slinavke – prognoza povsem drugačna. Oboleli namreč po odkritju bolezni in začetku zdravljenja v povprečju živijo manj kot pet mesecev (4,6 meseca), medtem ko petletno preživetje beležijo pri zgolj petih odstotkih obolelih. In to je treba absolutno spremeniti, ob današnjem svetovnem dnevu ozaveščanja o raku trebušne slinavke poudarjajo v združenju za boj proti raku debelega črevesja in danke EuropaColon, ki zastopa tudi bolnike z rakom trebušne slinavke. Po njihovi oceni bi vsakdo med nami moral znati prepoznati znake, značilne za to bolezen: nepojasnjeno izgubljanje telesne teže, bolečina sredi hrbta ali trebuha (ali na obeh mestih), svetlo sivo blato, zelo temen urin in zlatenica, na novo nastala sladkorna bolezen.

Rak

Rak pljuč – bolezen, zaradi katere še vedno umre več ljudi kot zaradi raka na prsih, na debelem črevesju in na prostati skupaj

Rak pljuč je bolezen s številnimi, težko prepoznavnimi obrazi, med katerimi za zdaj še vedno prevladuje temna podoba. Premalo je namreč osvetljena pot za pravočasno prepoznavo tega obolenja in s tem tudi za pravočasno zdravljenje, ki bi bilo sicer danes lahko res učinkovito. Toda z doslednim ozaveščanjem o prvih znakih te bolezni, z boljšo prepoznavo in morda, po zgledu ZDA in nekaterih evropskih držav, tudi z uvedbo presejalnega testiranja za raka pljuč, se bodo izidi zdravljenja te bolezni, vključno s prognozo in ohranjanjem kakovosti življenja obolelih, še dodatno izboljšali. Rezultati pa so v primerjavi s še ne tako davno preteklostjo že zdaj precej spodbudni.

Cepljenje

Pnevmokokne okužbe in pljučnice – zakaj je zaščita s cepljenjem priporočljiva za malčke, za starejše od 65 let in za bolnike s kroničnimi obolenji

Bilo je 18. januarja, med dežurstvom, približno opolnoči. Na Kliniko za infekcijske bolezni in vročinska stanja so s splošne nujne medicinske pomoči (SNMP) z reševalnim vozilom pripeljali 62-letnega pacienta, ki sicer živi na Hrvaškem, a je nekaj dni prej, preden je zbolel, po enomesečnem bivanju na Nizozemskem prišel v Slovenijo, kjer je za nekaj časa ostal pri prijateljih. Pri obolelem so se 17. januarja pojavili znaki prehlada, izcedek iz nosu, občutek, kot da ima zamašene sinuse, glavobol, bolečine v srednjem ušesu ...; naslednji dan je bilo nekoliko bolje, vendar je popoldne zaradi slabega počutja odšel domov. Ker ga zgodaj zvečer niso mogli priklicati ne po telefonu ne z zvonjenjem pri vhodu, so s pomočjo gasilcev in policistov vdrli v stanovanje. Sedel je v sobi, neoblečen, povsem neodziven, nesposoben komuniciranja, zrl je v telefon, ki ga je držal v roki ... Konkretni primer pnevmokokne okužbe je povzročil težko obliko bolezni; diagnoza: gnojni meningitis.

Hematologija

Krvni rak: ključni momenti, ki obolelemu rešijo življenje

Pojavnost krvnega raka se pri nas povečuje, kar pravzaprav ni nič nenavadnega glede na to, da je prav slovensko prebivalstvo tisto, ki se na stari celini stara najhitreje. Vendar se ta bolezen, ki ima vrsto različnih obrazov, njeni znaki pa so neznačilni, težko prepoznavni, pojavlja v vseh starostnih obdobjih. Zato je ključnega pomena zgodnja prepoznava simptomov, posledično pa čimprejšnja postavitev diagnoze in pravočasni začetek zdravljenja, ki je danes res učinkovito. To so ključni momenti, ki obolelemu pogosto ne le rešijo življenje, ampak pripomorejo tudi k ohranitvi njegove kakovosti. Poleg vsakega posameznika, ki najlaže prepozna različne odtenke sprememb, do katerih prihaja v njegovem organizmu in počutju, ima res pomembno vlogo pri odkritju tovrstnih bolezenskih sprememb osebni zdravnik.

Nevrodegenerativne bolezni

Kako pri tako kompleksnem problemu, kot je parkinsonova bolezen, sestaviti vse koščke sestavljanke?

Parkinsonova bolezen, napredujoče nevrodegenerativno obolenje možganov, se kaže z zelo različnimi obrazi in lahko zelo dolgo ostane neprepoznano, zlasti v takih primerih, ko se pred pojavom tresavice (tremorjem) ali upočasnjenosti gibov oboleli lahko tudi več let spopada z različnimi nemotoričnimi simptomi. Bolniki, ki imajo, denimo, bolečine v sklepih ali v prsih, motnje pri uriniranju (pri moških se pojavijo tudi erektilne motnje), napade tesnobe, so depresivni, imajo težave s prebavo (zaprtje), moten spanec (neprijetne sanje, bolnik med spanjem kriči, brca), pomoč praviloma iščejo pri številnih drugih specialistih, le pri nevrologih ne. A prav navedeni znaki izrazito vplivajo na to, kam se bo nagnila diagnostična tehtnica.

Bolezni dihal

Kronična obstruktivna pljučna bolezen: naj vam ne krade diha, naredite test pljučne funkcije!

Kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB) je težko obolenje, ki človeku krade dih, počasi in vztrajno, dokler bolnik življenja ne ohranja le še po zaslugi dolgotrajnega zdravljenja s kisikom na domu. V Sloveniji je bolnikov, ki potrebujejo takšno zdravljenje, več kot 500, medtem ko je vseh bolnikov s KOPB med 40.000 in 80.000. Zakaj takšen razpon? Veliko je obolelih, ki za svojo diagnozo sploh ne vedo.

Dobro je vedeti

Veste, kaj storiti po piku oziroma ugrizu strupene kače?

Sončni dnevi so najidealnejša priložnost, da se človek s potepom v naravi, v senci gozdov, otrese vsakodnevnega stresa, poskrbi za dobro počutje in preprosto uživa v lepotah, ki jih ima Slovenija v obilju. Planinarjenje, denimo, je tako rekoč zaščitna znamka slovenstva, ki tovrstnim navdušencem prinaša obilo užitkov, obenem pa je odlična izbira za vzdrževanje kondicije in ohranjanje zdravja. Toda tudi pri tem prostočasnem početju je treba vedeti, kako poskrbeti za svojo varnost pa tudi za varnost drugih. Veste, kako ukrepati, če nekoga »piči« oziroma ugrizne ena od strupenjač, gad ali modras?

Rak

Kaj imajo skupnega Luciano Pavarotti, Patrick Swayze, Chris Rea, Steve Jobs, Anita Hrestak in Vito Komac? Vsi so se bili prisiljeni spopasti z agresivno boleznijo – rakom trebušne slinavke

Rak trebušne slinavke je kljub izjemnemu napredku medicine v boju proti vsem vrstam rakavih obolenj še vedno zaznamovan s predznakom usodnosti, saj se v zadnjih štirih desetletjih pri obvladovanju tega obolenja ni kaj dosti spremenilo. Kadar bolezen odkrijejo v zgodnji fazi, je drugače – toda na žalost so takšni primeri redki, tudi zavoljo simptomov, ki postanejo prepoznavni šele takrat, ko je bolezen že napredovala. Da bi izboljšali statistiko, po kateri za rakom trebušne slinavke vsako leto zboli približno 400 Slovencev, 380 pa jih bitko s to boleznijo izgubi, so tri združenja (Europacolon Slovenija, Onkoman in Ko-rak) ob svetovnem dnevu raka trebušne slinavke sprožila kampanjo, poimenovano »Skupaj smo v tem!«.

Ukrepi

Drugi val epidemije je tu, ukrepi prav tako. In kaj pravi minister za zdravje?

Če kaj, bi v zdajšnjih razmerah, ko je (predvsem) na račun nihilizma in namerne ignorance pri upoštevanju razmeroma blagih zaščitnih ukrepov drugi val epidemije z vso silovitostjo preplavil Slovenijo, pričakovali resen in poglobljen nastop ministra za zdravje Tomaža Gantarja, v katerem bi prebivalcem Slovenije tehtno in razumljivo razgrnil vse argumente. Tako, da bi tudi tistim, ki resnično nočejo ali ne zmorejo dojeti, v kako hudi stiski je slovensko zdravstvo, ker ne more zagotoviti dovolj ustreznega kadra za zdravljenje najhuje obolelih COVID pacientov, saj je kadrovsko, logistično in prostorsko zdesetkano že desetletja, pomagal razumeti. Razumeti, da bo njegovo ali njeno neodgovorno obnašanje imelo dolgoročne posledice, na zdravju in (izgubljenih) življenjih hudo bolnih – pa ne le tistih, ki bodo potrebovali intenzivno terapijo zaradi zapletov po okužbi z novim koronavirusom –, ker v prihodnjih tednih do zdravljenja ne bodo mogli priti takoj, ko ga bodo res nujno potrebovali.

Ukrepi

Kam vodi hoja po robu zmogljivosti zdravstvenega sistema?

Naj bo še tako težko prenašati okoliščine, v katere nas je postavila epidemija, posledično pa tudi ukrepi, povezani z njenim obvladovanjem, trenutni podatki kažejo, da bistvenega izboljšanja epidemiološke situacije še nekaj časa ni mogoče pričakovati. Razmere se izboljšujejo v samo dveh regijah, na Gorenjskem in v osrednji Sloveniji. »Sprehajamo se po meji obvladljivosti,« je na pezo resničnosti, ki se v bolnišnicah nanaša tako na oskrbo COVID bolnikov kot tudi vseh drugih pacientov, ki prav tako nujno potrebujejo celovito, kakovostno in varno ukrepanje, danes ponovno opozoril vodja oddelka intenzivne terapije Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja ljubljanskega UKC prof. dr. Matjaž Jereb.

Nujna stanja

Sepsa lahko v nekaj urah ugasne življenje. Kako jo prepoznati in pravočasno ukrepati, predvsem pri novorojenčkih?

Sobotni družinski izlet v novembru leta 2015 se je iz nečesa lepega v samo nekaj urah spremenil v kalvarijo. Šestmesečni Marko je, ko se je družina iz Kranjske Gore vračala proti domu, dobil hude krče; takoj so odšli v zdravstveni dom na Metelkovi v Ljubljani, od tam na infekcijsko kliniko, kjer so ocenili, da ima malček vročinske krče in staršem zagotovili, da mu bo kmalu bolje – deček pa je v isti noči umrl. Smrt je zakrivila meningokokna sepsa, bolezen z izredno hitrim in usodnim potekom, ki je Markovim staršem za vedno spremenila življenje.