V klinični praksi se že zdaj nakazujejo in potrjujejo skrb vzbujajoče posledice nedavne uveljavitve zakona o zdravstveni dejavnosti, saj bo v nekaterih specialnostih zaradi številnih odpovedi zdravnikov delo posledično tako rekoč ohromljeno – in to na terciarni ravni zdravstvenega varstva, kjer ponekod (naj spomnimo zgolj na maksilofacialno kirurgijo) edini izvajajo izjemno zahtevne in kompleksne posege. Specialnosti, ki se jim s kaskadnim napovedovanjem odpovedi vrhunskih zdravnikov obeta podobna usoda, je veliko – veliko preveč, da bi bila v prihodnje obravnava najkompleksnejših bolezenskih stanj, pa naj bo to v dermatologiji, ortopediji, travmatologiji, ginekologiji, urologiji ali, nenazadnje, urgentni medicini lahko še varna, zagotovo pa niti približno pravočasna.
Tudi zato se je Fides – sindikat na simbolični ravni še vedno, zdaj že skorajda poldrugo leto, vodi resda delovno obarvano, vendar (iz)povedno stavko zdravnikov, ki imajo najbližji vpogled v danosti javnega zdravstva – odločil za ustavno presojo. »Danes je to edina pot, da zaščitimo pravico do zdravljenja – za vse, ki v tem sistemu delamo, in za vse, ki ta sistem potrebujejo,« dodaja Damjan Polh.
Zahteva za presojo ustavnosti se nanaša na člene, ki zdravnikom omejujejo pravico do dodatnega dela in prosto izbiro zaposlitve, kar, tako Fides, »pomeni neposreden poseg v ustavno zagotovljeno svobodo dela. Izpodbijane določbe namreč zdravnikom ne omogočajo enakih pogojev za opravljanje dela, ampak uvajajo sistem, ki je neenak, nesorazmeren in brez razumne utemeljitve.«
Zdravništvo predlaga absolutno prednostno izvedbo ustavne presoje
Zelo povedno je, da so bili pri nas v smislu pričakovanih in obljubljanih sistemskih sprememb prijemi vedno znova usmerjeni v povečanje ažurnosti, kakovosti in varnosti obravnave, od katere je lahko odvisno tudi življenje obolelega. Toda v našem javnem zdravstvu se tovrstni ukrepi praviloma vedno sfižijo, tako ali drugače – in tako je v klinični praksi dejavnikov, ki povečujejo tovrstno tveganje, vedno več. Pravočasnost ukrepanja je na prenekateri ravni pravzaprav že zamujena, saniranje posledic pa utegne (p)ostati misija nemogoče.
V tem smislu velja izpostaviti, da je zdravniški sindikat ustavnemu sodišču predlagal absolutno prednostno izvedbo presoje, pri čemer naj bi do sprejetja dokončne odločitve prišlo do zadržanja izvajanja spornih členov v (klinični) praksi. Ob tem v Fidesu izpostavljajo realno danost, na katero so pred sprejetjem novele zakona o zdravstveni dejavnosti opozarjali številni zdravniki in predstojniki posameznih enot, kliničnih oddelkov pa tudi klinik: da bo v specialnostih, kjer že danes primanjkuje kadra, sprejetje ureditve, ki bo omejila delo izven javnega sistema, spodbudilo nove odhode vrhunskih strokovnjakov in povzročilo še dodatne zastoje pri zdravstveni obravnavi, diagnostiki in posegih, kar bo posledično vplivalo tudi na kakovost in varnost zdravljenja.
Številni zdravniki in predstojniki posameznih enot, kliničnih oddelkov pa tudi klinik so ničkolikokrat opozorili, da bo v specialnostih, kjer že zdaj primanjkuje kadra, sprejetje ureditve, ki bo omejila delo izven javnega sistema, spodbudilo nove odhode vrhunskih strokovnjakov in povzročilo še dodatne zastoje pri zdravstveni obravnavi, diagnostiki in posegih, kar bo posledično vplivalo tudi na kakovost in varnost zdravljenja.
In kako se na potezo zdravništva odzivajo na ministrstvu za zdravje?
»To je absolutno legitimna pravica – z vložitvijo zahteve za oceno ustavnosti novele zakona o zdravstveni dejavnosti smo seznanjeni, zdaj je treba počakati na odločitev,« pravi državni sekretar Denis Kordež.
Možnosti, da bi ustavno sodišče ugodilo pozivu, naj do presoje zadrži izvajanje spornih členov, Kordež ni želel komentirati, kajti »kakršnokoli prejudiciranje odločitve bi bilo najmanj neprimerno. Počakajmo na legitimni proces ustavne presoje.«
Kar se tiče očitkov glede členov, ki da grobo posegajo v temeljne ustavne pravice zdravnikov in zobozdravnikov, pa državni sekretar pravi takole: »Vse službe, ki sodelujejo pri pripravi pravnih aktov, se oprejo na vse obstoječe zakone in, nenazadnje, tudi na ustavo.«
Kaj bo torej pokazala ustavna presoja? Sindikalni zastopniki slovenskega zdravništva so prepričani, da bo ustavno sodišče zadevo obravnavalo prednostno, saj bo s tem, kot pravijo, »pokazalo, da pravna država deluje – tudi ko gre za pravice tistih, ki vsak dan skrbijo za zdravje ljudi.«
Na ministrstvu za zdravje odločitev za oceno ustavnosti novele zakona o zdravstveni dejavnosti razumejo kot absolutno legitimno pravico. Zdravniki pa upajo, da bo ustavno sodišče s prednostno obravnavo pokazalo, da pravna država tudi pri nas deluje.
Simbolične fotografije: iStock
Vaš komentar?
Komentirate lahko na naši facebook strani.