Značka: reforma zdravstva

Značka: reforma zdravstva

Ukrepi

Pediater Igor Dovnik apelira na vlado zaradi suma na korupcijsko tveganje pri ministrstvu za zdravje

Da je skrb za kakovost in varnost zdravstvenih storitev osnova, na kateri mora temeljiti dobra zdravstvena dejavnost, je jasno. Jasno je tudi, da zdravstvene ustanove, ki želijo imeti nedvoumen izkaz o svojem dobrem in uspešnem delovanju v dobro bolnikov, ki želijo biti konkurenčne in primerljive tako doma kot tudi onkraj naših meja, z udejanjanjem mednarodno priznanih prijemov in sistemov kakovosti, to dosežejo z mednarodno presojo kakovosti. Doslej je šlo za prostovoljno odločitev, po novem naj bi to postala obveza – vendar ne na podlagi sprememb zakonodaje, ampak kar z rokohitrsko umestitvijo tovrstne zahteve v dokument, ki določa vsakoletno porazdelitev finančnih sredstev za zdravstvo.

Ukrepi

»Dobro jutro, skuštrana Slovenija!« – pediater Igor Dovnik o večnem prelaganju krivde in odgovornosti za neurejene razmere v zdravstvu

Najmanj 20 let zdravništvo poziva odgovorne – predsednike države, vlade, državnega zbora, državnega sveta in poslanskih skupin ter ministra za zdravje in generalnega direktorja ZZZS – k nujnim spremembam zdravstvene zakonodaje, ki bodo prevetrile zbiranje in porabo sredstev za zdravstvo. Toda, kot je v današnjem odprtem pismu, naslovljenem na omenjene odločevalce, opozoril Igor Dovnik, primarni pediater s koncesijo: »Interesi za obvladovanje 3,5 milijarde zbranih evrov za zdravstvo so vedno večji od želje, da bi ustvarili varno, strokovno, solidarno, kakovostno in ustrezno dostopno zdravstvo za vse državljane naše lepe domovine.«

Ukrepi

Danijel Bešič Loredan: »Kako bomo v zdravstvu kos posledicam epidemije in čakalnim vrstam? Tega ne ve niti bog!«

»Če v kontekstu epidemije COVID-19 upoštevamo trend naraščanja števila hospitalizacij in predvsem števila kritično bolnih na intenzivni terapiji, če se ravnamo po temeljnih načelih medicine v izrednih razmerah in če upoštevamo dejstva o novem koronavirusu, med katerimi je malo dokazanih, bi morali zdaj imeti povsem jasen načrt – načrt, po katerem morajo do nadaljnjega ostati v veljavi skoraj popolna omejitev gibanja, stroga uporaba zaščitne opreme in dosledno izvajanje vseh dokazano učinkovitih preventivnih ukrepov,« je prepričan zdravnik Danijel Bešič Loredan.

Ukrepi

Prof. dr. Marko Noč: »Zdravstvo ne more biti poligon, na katerem se igrajo z zdravjem in usodami bolnih ljudi na račun prikrivanja različnih ozadij«

Prof. dr. Marko Noč, znani in priznani slovenski kardiolog in specialist interne medicine, klinični strokovnjak in raziskovalec, predstojnik Kliničnega oddelka za intenzivno interno medicino, izredni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU) ter dobitnik Zoisove nagrade za vrhunske raziskovalne dosežke v tej veji medicine v letu 2018, je tudi eden izmed redkih, vendar odločnih žvižgačev; ti brez strahu opozarjajo na nedopustne anomalije in korupcijo, ki že desetletja krojijo usodo slovenskega zdravstva.

Ukrepi

Brigita Skela Savič: »Imamo ministra za zdravje, ki ima rad številke, se pa o njih ne želi pogovarjati. Ali to pomeni, da verjame samo svojim podatkom?«

»Kaj narediti, da bi sanirali zdajšnje razmere v zdravstvu, kjer je trenutno najbolj akutno pomanjkanje zdravnikov družinske medicine in medicinskih sester? Recept je preprost. Ni dovolj, da imamo ministra za zdravje, ki ima rad številke – se pa o njih ne želi pogovarjati, tako da se zdi, da verjame edino svojim podatkom. Rešitev lahko prinese le dialog, za skupno mizo, ob upoštevanju predstavnikov vseh strok in, seveda, tudi pacientov,« je prepričana dr. Brigita Skela Savič, predstojnica katedre za zdravstvene vede in izredna profesorica na fakulteti za zdravstvo Angele Boškin na Jesenicah.

Čakalne dobe

Število čakajočih nad dopustno čakalno dobo še kar narašča, v zadnjih letih se je ponekod povečalo tudi za več kot 1000 ali celo 2000 odstotkov!

Minister za zdravje Samo Fakin je ob prevzemu štiriletnega mandata napovedal številne ukrepe, ki naj bi izboljšali dostopnost zdravstvenih storitev. Bil je zelo konkreten: v prvem letu ministrovanja se bodo čakalne dobe prepolovile, v dveh letih, do septembra 2020, pa naj čakalnih dob sploh ne bi bilo več. Prvih 100 dni mandata nove vlade je mimo, zato so tudi analitiki kompleksnega zdravstvenega sistema in njegovih najbolj ranljivih mest pobliže pogledali novonastalo sliko in preverili, kaj je bilo doslej narejeno. So čakalne vrste danes že kaj krajše? Odgovor je, na žalost, nikalen.

Reforma

Boleče izpovedi zdravnikov o tem, zakaj družinska medicina v Sloveniji na žalost ugaša

Zadnja seja skupščine zdravniške zbornice je izzvenela kot inscenacija dramskega dela z nepredvidljivim dramaturškim lokom, v katerem se je v nizu stanovskih pričevanj vsako naslednje zdelo še bolj boleče in prežeto s še manj upanja, dokler se zgodbe zdravnikov družinske medicine z vseh koncev Slovenije niso zlile v en sam vtis: družinska medicina res ugaša, pred našimi očmi. Nič kaj dosti bolje ni v primarni pediatriji in ginekologiji.

Ukrepi

100 dni vlade – 100 strani zahtev naših bralcev za zdravstvenega ministra

Vladi se izteka prvih sto dni delovanja, kar pomeni konec zatišja in nizki štart za akcijo, ki se zdi nujna prav na vseh področjih, še posebno pa v zdravstveni sferi. Minister za zdravje Samo Fakin je z ekipo danes medijem že predstavil prednostne naloge, ki naj bi jih izpeljali v prihodnjem letu. Le uro po končani tiskovni konferenci pa mu je Zdravstveniportal.si uradno predal apel civilne družbe za izboljšave v zdravstvu, v podobi 100-stranske publikacije »Od ministra za zdravje pričakujem ...« s komentarji naših bralcev oziroma slovenske javnosti.

Ukrepi

Samo Fakin: »Tisti, ki jim zdajšnji sistem ustreza, si ne želijo sprememb – a do teh bo moralo priti, pospešeno!«

Da Samo Fakin delovanje zdravstvenega sistema pozna v najbolj filigranskih podrobnostih, je jasno. Prav tako ni dvoma o tem, da ne bi bil vešč pogovarjanj in dogovarjanj z vsemi glavnimi akterji v zdravstveni sferi, katerih interesi se med seboj precej razhajajo, niso pa nezdružljivi. Povsem umestno pa je vprašanje, ali mu bo, ko bo za naslednja štiri leta prevzel vodenje izjemno kompleksnega, ranljivega in tudi že močno ranjenega zdravstvenega sistema, recepte, ki jih vidi kot najboljše, tudi v resnici uspelo udejanjiti.