Zdravljenje

Zdravljenje

Helikopterska nujna medicinska pomoč: revolt, revizija in javni protest – za boljši sistem HNMP in za več rešenih življenj

Helikopterska nujna medicinska pomoč: revolt, revizija in javni protest – za boljši sistem HNMP in za več rešenih življenj

Da so odzivni časi v sklopu sistema helikopterske nujne medicinske pomoči (HNMP) pri nas povsem predolgi, stroka opozarja že leta, vendar organiziranost sistema HNMP še naprej ostaja vse prej kot optimalna. Glede na to, kako izvrstno izurjene urgentne zdravnike in reševalce imamo, bi to sistemsko napako morali že zdavnaj odpraviti, saj bi tako lahko rešili več življenj – namesto tega pa celo pri izboljšavah, kakršne naj bi omogočil skorajšnji nakup dveh namenskih helikopterjev, politika preglasi stroko ter prezre osnovne parametre, nepogrešljive za optimalno izvajanje strokovnega dela in zagotovitev vseh varnostnih komponent pri oskrbi ogroženega pacienta v helikopterju. In pri tem je politiki uspelo med seboj spreti stroko, čemur je sledila odločitev o notranjem nadzoru nad postopkom izvedbe javnega naročila za nakup helikopterjev za HNMP. Tehtna opozorila stroke, ki so se nanašala na neoptimalen oziroma neustrezen izbor zračnega plovila, so bila v javnosti označena kot interesno narekovani medklici, na kar sta se odzvali vodstvi sekcije za urgentno medicino in sekcije reševalcev v zdravstvu.

»Ko zaradi improvizacije obravnava pacienta ne bo mogla biti optimalna in bo šlo kaj narobe, bosta kriva zdravnik in reševalec, nihče drug ne bo prevzel odgovornosti – ne policija ne politika ...«

»Ko zaradi improvizacije obravnava pacienta ne bo mogla biti optimalna in bo šlo kaj narobe, bosta kriva zdravnik in reševalec, nihče drug ne bo prevzel odgovornosti – ne policija ne politika ...«

Vse kaže, da bo Slovenija – ne glede na pomisleke in opozorila urgentnih zdravnikov in reševalcev, ki argumentirano oporekajo izbiri pri načrtovanem nakupu dveh namenskih helikopterjev za izvajanje helikopterske nujne medicinske pomoči (HNMP) – dobila dolgo pričakovani zračni plovili, ki pa naj v resnici ne bi omogočali optimalnih pogojev za oskrbo pacienta med izvajanjem nujne medicinske pomoči. Takšen epilog je bil, vsaj na politični ravni, predvidljiv. Povsem nepredvidljiv pa je aktualni odziv nekaterih predstavnikov medicinske stroke – tistih, ki sodelujejo tako pri HNMP kot pri helikopterskem reševanju z gora. Ti so se konec minulega tedna iz nedoumljivih razlogov odločili za verbalni luping in javnosti sporočili, da optimalnost oskrbe pacientov v novih helikopterjih ni več vprašljiva, saj da je oziroma bo lahko celo boljša, kot so pričakovali. Toda mariborska služba HNMP se s kolegi, ki delajo v sklopu HNMP Brnik, ne strinja.

»Pri nakupu reševalnih helikopterjev se je pokazala nekompetentnost, nezainteresiranost ali pa politična nemoč ministrstva za zdravje«

»Pri nakupu reševalnih helikopterjev se je pokazala nekompetentnost, nezainteresiranost ali pa politična nemoč ministrstva za zdravje«

»Naj povem po domače. V zdravstvenem domu, ki ga vodim, redno kupujemo reševalna vozila. Če pri tem potegnem vzporednico z izborom helikopterjev, je to enako, kot če bi nam policijska postaja kupila policijsko marico in nam rekla, da bomo odslej reševanja izvajali s tem prevoznim sredstvom, ki ga sicer lahko opremimo po svoje, to pa je tudi vse. Zato bom zelo neposreden: pri nakupu reševalnih helikopterjev se je pokazala nekompetentnost, nezainteresiranost ali pa politična nemoč ministrstva za zdravje na tem področju. Resorno ministrstvo bi namreč moralo imeti vodilno vlogo, pripraviti razpis in šele po nakupu optimalnih helikopterjev bi te lahko dali v upravljanje policiji – pod pogoji civilnega letalstva, pod pogoji nujne medicinske pomoči oziroma stroke,« ob rob zapletom pri izboru dveh reševalnih helikopterjev poudarja prim. dr. Iztok Tomazin, zdravnik družinske in urgentne medicine, izkušen gorski reševalec, zdravnik letalec pa tudi direktor zdravstvenega doma v Tržiču.

Zbiranje denarja za »izjemno drago zdravljenje« neobstoječega otroka

Zbiranje denarja za »izjemno drago zdravljenje« neobstoječega otroka

Zbiranje denarja za zdravljenje neobstoječega otroka ni nova izmišljija, s katero posamezniki brez morale in etike poskušajo na nepravni način pridobiti denar – spreminjajo se le pristopi. Od nekdanjega trkanja na vrata se je v sodobnejših časih fokus tovrstnih dejanj preselil na dobro obiskana družbena omrežja, kjer je bistveno laže skriti svojo identiteto, še zlasti, kadar ta prihaja s praktično neulovljivih strežnikov v tujini. Da je na spletu z izmišljenimi profili in lažnimi podatki veliko lažje uiti kazenski odgovornosti, že dolgo vedo tudi neizsledljivi oglaševalci izdelkov, ki te nepreverjene, nemalokrat tudi nevarne produkte na družbenih omrežjih še vedno z lahkoto prodajajo kot »izjemno učinkovita zdravila za neozdravljive bolezni«, čeprav gre v resnici za ništrc, ki zagotovo ne pomaga, zaradi nepreverjenih učinkovin pa lahko še dodatno škodi. Splet je že dolgo preplavljen s takimi pristopi. Najhuje pa je, ker so tovrstni goljufi ugotovili, da smo Slovenci, ki že pregovorno radi pomagamo, še posebno občutljivi, ko gre za zdravje in dobro najmlajših – in to so, kot potrjuje tudi zadnji tovrstni primer, spletni goljufi pripravljeni brez zadržkov izkoristiti.

Podrobneje o temi Zdravljenje

»Pacienti so moji največji učitelji«

Prvo, na kar pomisli prof. dr. Uroš Ahčan, specialist plastične kirurgije, rekonstruktivne kirurgije in kirurgije opeklin, ko beseda nanese na praznično obdobje, je petarda. Ali več skupaj zlepljenih petard, ki povzročijo eksplozijo in hudo ...