Pacientka je prejela telefonski klic iz ljubljanske optike Zoom; povabili so jo na pregled, ki da ga je priporočila Očesna klinika ljubljanskega UKC, po pregledu pa so ji svetovali nakup dragih izdelkov, ki jih je tudi kupila, vendar niso učinkovali. Pacientka je s tem, kar se ji je zgodilo, seznanila UKC Ljubljana, ki zato zdaj paciente ponovno opozarja, naj bodo »pozorni na tovrstne sporne in zavajajoče poslovne oziroma prodajne prakse«. S tem UKC želi po eni strani zaščititi paciente pred zavajanjem, ki ima lahko zanje večplastne škodljive posledice, po drugi strani pa preprečiti zlorabljanje imena univerzitetnega kliničnega centra oziroma v konkretnem primeru očesne klinike, ki deluje v sklopu te največje slovenske terciarne medicinske ustanove.

Program otroške srčne kirurgije naj bi se, sodeč po zagotovilih odgovornih Pediatrične klinike in UKC Ljubljana, po dolgoletni kalvariji in izjemnih kadrovsko-logističnih nihanjih, zaradi katerih so bili vprašljivi tudi strokovnost, kakovost in varnost zdravljenja obolelih otrok, postavljal na noge. Toda v zadnjega pol leta se je dogajanje na tej ravni odvijalo v kontekstu izrednega strokovnega nadzora. Nadzor sta po smrti dveh otrok s hudo prirojeno srčno napako, ki so ju lani iz Ljubljane napotili na zdravljenje v Izrael, opravila neodvisna strokovnjaka iz tujine – otroški kardiolog prof. dr. Hannes Sallmon, predstojnik oddelka otroške kardiologije, ki deluje v sklopu medicinske univerze v Gradcu, in otroški srčni kirurg prof. dr. Daniel Zimpfer, predstojnik oddelka srčne kirurgije, ki deluje v sklopu medicinske univerze na Dunaju.

Srce. Pljuča. Ledvica. Jetra. Trebušna slinavka. Pet organov, ki človeku omogočajo življenje – in ki jih je, če oslabijo in ne zmorejo več opravljati svoje funkcije, mogoče nadomestiti z zdravimi. Včasih, ne vedno. Ko je v preteklosti, pravzaprav v niti ne tako zelo davni, kateri od teh organov začel odpovedovati, je bila napoved za kakovost življenja in za preživetje obolelega slaba. Pičla, tako rekoč nična. Dognanja in zmogljivosti sodobne medicine pa danes omogočajo skorajda nemogoče. Nekomu, ki mu, na primer, odpoveduje srce, védenje različnih vrhunskih strokovnjakov, ki sestavljajo transplantacijski tim, omogoča, da z odvzemom ugašajočega srca in vsaditvijo novega, zdravega srca bolniku podarijo tako rekoč novo življenje. In to ni pravljica, to ni iluzija. Ljudi, ki so z novim srcem, novimi pljuči, novo ledvico, trebušno slinavko ali novimi jetri dobili tudi možnost za ponovno zaživetje, je med nami vedno več.

Prvo, na kar pomisli prof. dr. Uroš Ahčan, specialist plastične kirurgije, rekonstruktivne kirurgije in kirurgije opeklin, ko beseda nanese na praznično obdobje, je petarda. Ali več skupaj zlepljenih petard, ki povzročijo eksplozijo in hudo poškodbo, takšno, ki zahteva amputacijo prstov, nadomeščanje manjkajočega tkiva ter zdravljenje poškodb, nastalih na obrazu in očeh. Teh poškodb je veliko veliko preveč – zlasti v veselem decembru, v katerem ljudje pirotehniki še vedno namenjajo nezasluženo mesto ter tako povzročajo škodo, ki je nemalokrat ni mogoče sanirati. Zgodba štirinajstletnega dečka Martina, ki je, ko staršev ni bilo, prižgal eno samo veliko petardo, nakar je eksplozija porušila kopalnico, razbila okno in dečku vzela obe dlani, ostaja z dr. Ahčanom. Z Martinom sta namreč, tako kot s številnimi drugimi pacienti, med zdravljenjem in po njem stkala posebno vez. Danes je Martin življenja poln, vsestransko aktiven mladenič, kljub odločitvi, da bioničnih rok ne bo uporabljal. Na pobudo profesorja Ahčana med drugim otroke in mladostnike ozavešča o nepredstavljivih nevarnostih uporabe pirotehnike – da bi bilo zgodb, kakršna se je izpisala na njegovi življenjski poti, čim manj.