Zdravljenje

Zdravljenje

»V zadnjem letu smo pri transplantaciji ledvic dosegli zgodbo o uspehu: v primerjavi z letom 2019 smo močno presegli število presaditev in pomagali predvsem mlajšim, ki so bili tudi pet let na čakalnem seznamu«

»V zadnjem letu smo pri transplantaciji ledvic dosegli zgodbo o uspehu: v primerjavi z letom 2019 smo močno presegli število presaditev in pomagali predvsem mlajšim, ki so bili tudi pet let na čakalnem seznamu«

V sklopu Slovenija-transplanta so lani pomagali številnim bolnikom, pri katerih je presaditev organa pomenila zadnjo možnost zdravljenja, s katerim so obolelemu ne le rešili življenje, ampak mu ga dobesedno na novo podarili. Izvedli so 114 transplantacij, med katerimi je bilo 47 presaditev ledvic; ta poseg je izvedljiv le, če je zagotovljena visoka tkivna skladnost med darovano ledvico in organizmom prejemnika. Dilem na tem področju medicine je veliko. Prej in potem. Tudi ali predvsem zdaj, v času epidemije.

S presaditvijo pljuč lani rešili življenje 34-letniku, ki so mu zaradi zapletov pri prebolevanju COVID dokončno odpovedala pljuča, nasploh pa so pri nas v minulem letu s transplantacijo pomagali še 113 bolnikom

S presaditvijo pljuč lani rešili življenje 34-letniku, ki so mu zaradi zapletov pri prebolevanju COVID dokončno odpovedala pljuča, nasploh pa so pri nas v minulem letu s transplantacijo pomagali še 113 bolnikom

Presaditev organa pomeni zadnje upanje za pacienta, pri katerem je jasno, da nobeno drugo zdravljenje ne bo več pripomoglo k ohranitvi njegovega življenja. Tako je lani slovenska ekipa rešila življenje 34-letnemu bolniku, ki so mu zaradi zapletov pri prebolevanju bolezni COVID dokončno odpovedala pljuča. In v minulem letu je bilo takšnih primerov kar 114 – 19 več kot leta 2019, ko ne medicina ne družba še nista bili pahnjeni v nepredstavljivo zapletene kalupe, nastale na račun pandemije novega koronavirusa.

Sepsa lahko v nekaj urah ugasne življenje. Kako jo prepoznati in pravočasno ukrepati, predvsem pri novorojenčkih?

Sepsa lahko v nekaj urah ugasne življenje. Kako jo prepoznati in pravočasno ukrepati, predvsem pri novorojenčkih?

Sobotni družinski izlet v novembru leta 2015 se je iz nečesa lepega v samo nekaj urah spremenil v kalvarijo. Šestmesečni Marko je, ko se je družina iz Kranjske Gore vračala proti domu, dobil hude krče; takoj so odšli v zdravstveni dom na Metelkovi v Ljubljani, od tam na infekcijsko kliniko, kjer so ocenili, da ima malček vročinske krče in staršem zagotovili, da mu bo kmalu bolje – deček pa je v isti noči umrl. Smrt je zakrivila meningokokna sepsa, bolezen z izredno hitrim in usodnim potekom, ki je Markovim staršem za vedno spremenila življenje.

Mama umrlega 21-letnika: »Zaslišala sem sinov glas, ki mi je dejal: mami, to nisem jaz, ampak moja orodja, ki sem jih uporabljal, zdaj pa jih ne potrebujem več – zdi se mi smiselno, da bi še komu služila!«

Mama umrlega 21-letnika: »Zaslišala sem sinov glas, ki mi je dejal: mami, to nisem jaz, ampak moja orodja, ki sem jih uporabljal, zdaj pa jih ne potrebujem več – zdi se mi smiselno, da bi še komu služila!«

Pred nekaj dnevi je v javnosti odmeval uspešni poseg kirurške ekipe, ki je 14-letnemu dekletu s cistično fibrozo s presaditvijo pljuč tako rekoč podarila novo življenje. Takih zgodb, od katerih je dobesedno odvisno življenje obolelega, saj je transplantacija edina še preostala možnost za (o) zdravljenje, je veliko. In te osebne zgodbe so vse po vrsti pogojene s tem, ali bo, ko pride do takšne odločitve v življenju, ki že sama po sebi ni lahka, na voljo organ, ki bo nadomestil odpovedujočega.

Podrobneje o temi Zdravljenje