Motnje dihanja v spanju so tretja najpogostejša bolezen dihalnega sistema. V sklopu Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik, kjer imajo največji spalni laboratorij v Sloveniji, se z diagnostiko in zdravljenjem motenj dihanja v spanju poglobljeno ukvarjajo že več kot dve desetletji. Ta terciarna zdravstvena ustanova je bila prva, ki je tem bolnikom pri nas zagotovila tudi ustrezno zdravljenje, je pa tudi edina zdravstvena institucija, ki izvaja celo(s)tno diagnostiko motenj dihanja v spanju in ki uvaja vse tipe podpore dihanju s pozitivnim zračnim tlakom med spanjem. Poglobljena diagnostika in pravočasni začetek zdravljenja sta namreč tudi pri tovrstnih zdravstvenih težavah izjemnega pomena, kajti človekovo zdravje je izrazito pogojeno tudi s kakovostjo spanca. Motnje dihanja v spanju se namreč ne pojavljajo le s starostjo in z boleznimi, ki se pojavljajo v življenju posameznika, ampak lahko vzniknejo tudi pri mladih; nenazadnje so motnje dihanja v spanju lahko vzrok tudi za težave pri zanositvi.

Slovenija je pred sedmimi leti omogočila brezplačno cepljenje najmlajših proti pnevmokoknim okužbam, ki so lahko, če se prebolevanje odvija v težji obliki, tudi usodne; med najbolj ogroženimi so malčki do 2. leta starosti. Zdravniki pa zaščito s cepljenjem zelo priporočajo tudi starejšim od 65 let ter posameznikom s kroničnimi obolenji, ki jih pnevmokokne okužbe ogrožajo bistveno bolj kot zdrave posameznike – cepljenje proti pnevmokoknim okužbam, ki jih povzroča bakterija Streptococcus pneumoniae, je od letos brez plačila na voljo tudi omenjenim skupinam, med katerimi so med najbolj izpostavljenimi morda prav pljučni bolniki.

Med kroničnimi obolenji dihal je eno izmed najinvazivnejših kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB). Čeprav se glede na napredek medicine zdi skorajda neverjetno, pa je vendarle res, da je KOPB še vedno slabo prepoznana in zato – ne le pri nas, tudi na globalni ravni – ostaja na seznamu najredkeje (pravočasno) odkritih in zdravljenih obolenj. KOPB sicer ni ozdravljiva, toda z ustrezno terapijo in spremembo načina življenja je mogoče vplivati na napredovanje bolezni, pri kateri zoženje dihalnih poti, ki je krivo za stalno prisoten kašelj in težko sapo, sčasoma povzroči tudi okvaro pljučnih mešičkov; zaradi njihovega propadanja pride do emfizema (prenapihnjenosti pljuč) in drugih resnih zapletov, ki človeku dobesedno jemljejo dih in s tem življenje.