Ni res, da je človek po diagnozi KOPB obsojen le še na cevke, kavč in televizor – res pa je, da potrebuje redno fizično aktivnost, ki mu pomaga ohranjati ustrezno kondicijo pljuč

Ni res, da je človek po diagnozi KOPB obsojen le še na cevke, kavč in televizor – res pa je, da potrebuje redno fizično aktivnost, ki mu pomaga ohranjati ustrezno kondicijo pljuč

Pri kronični obstruktivni pljučni bolezni (KOPB), ki so jo včasih imenovali bolezen kratke sape, je kljub napredku medicine v praksi še vedno veliko kratkih stikov, ki počasi, a vztrajno slabijo počutje in zdravstveno stanje obolelih. Poglavitni je zagotovo ta, da več kot polovica ljudi s KOPB za svojo bolezen sploh ne ve, zato niso opravili preiskav, ne prejemajo zdravljenja, bolezen pa se nezadržno poslabšuje. Med tistimi, ki so jim bolezen diagnosticirali – praviloma se to zgodi pozno, kajti KOPB se na globalni ravni uvršča med najslabše prepoznavne in najredkeje diagnosticirane bolezni –, pa je še vedno premalo védenja o tem, kako zelo pomembno za ohranjanje ustrezne kondicije pljuč je vsakodnevno gibanje.

Ni res, da je človek po diagnozi KOPB obsojen le še na cevke, kavč in televizor – res pa je, da potrebuje redno fizično aktivnost, ki mu pomaga ohranjati ustrezno kondicijo pljuč

Ker je znano, kako težko dostopna je redna rehabilitacija oziroma vadba pod strokovnim nadzorom v sklopu zdravstvenega sistema, rehabilitacijsko vadbo omogoča Društva pljučnih in alergijskih bolnikov Slovenije. V sklopu skorajšnjega svetovnega dneva KOPB (15. november) bo društvo na desetih lokacijah po Sloveniji odprlo vrata vsem, ki potrebujejo tovrstno vadbo, a doslej niso imeli dostopa do nje – udeleži se je lahko kdorkoli, kajti vadba ni pogojena s članstvom v društvu.

Kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB)

človeku počasi, a vztrajno jemlje dih, je zahrbtno in dokaj pogosto obolenje.

Med glavnimi krivci za razvoj te bolezni je še vedno tobačni dim, dodatni dejavniki tveganja, ki pripomorejo h kroničnemu zmanjš(ev)anju pretoka zraka v pljučih obolelega, pa so poklicna izpostavljenost prahu, hlapom, izpuhom in kemikalijam, bivanje v onesnaženem okolju ter vdihavanje zraka, onesnaženega z delci, ki nastanejo pri sežiganju trdnih goriv. Ta huda bolezen, ki obolelemu nemalokrat ukrade dobršen del življenja, pa ima lahko korenine tudi v najzgodnejšem obdobju človekovega življenja, saj se pojavlja v primerih, ko je, denimo, prišlo do zastoja v rasti ploda, lahko tudi pri nedonošenčkih ali pri ponavljajočih se hudih okužbah dihal v otroštvu, ki preprečijo normalen razvoj pljuč. Sicer pa na razvoj kronične obstruktivne pljučne bolezni lahko vpliva tudi redko genetsko stanje – pomanjkanje alfa-1 antitripsina, ki nastanek KOPB lahko povzroči že v otroštvu.

Oboleli potrebujejo pomoč in podporo

»Mnogi, ki dobijo diagnozo KOPB, se bolezni in njenih posledic ustrašijo; bojijo se, kot pravijo, da so obsojeni le še na cevke, kavč in televizor. Čeprav v resnici ni tako, pa jih je zelo težko spodbuditi h gibanju – še zlasti, če doma nimajo ustrezne podpore in spodbude,« pojasnjuje predsednica društva mag. Metka Nežič.

»Priznam, da sem vedno imela zelo negativen odnos do kadilcev, zaradi dima v prostoru, ki je bil pri meni vedno sprožilec hudega kašlja,« poudarja Metka Nežič, ki ima astmo, in dodaja: »Toda zdaj, ko vidim, kaj v resnici počne tobačna industrija, kakšne prijeme uporablja, da bi zasvojila kadilce, z dodajanjem dokazano zasvojljivih in škodljivih substanc, na kadilce gledam drugače. Poznam, denimo, gospoda s KOPB, ki je zdaj zbolel še za rakom, a se kljub temu, da je bil na odvajanju, ne zmore odpovedati kajenju. Njegovi soprogi je uspelo reči ne kajenju, njemu ne – tako zdaj istočasno kadi in jemlje zdravila za bolezni, ki ju je povzročilo kajenje.«

Izkustva kažejo, da je bolnike s KOPB zelo težko spodbuditi h gibanju – še zlasti, če doma nimajo ustrezne podpore in spodbude.

Včasih je bila na voljo enomesečna rehabilitacija, danes nič več

Kar se tiče dolgotrajne podpore, ki bi obolelim pomagala pri premagovanju ovir, nastalih z boleznijo, te v sistemu ni. »Včasih je bila bolnikom s KOPB zagotovljena enomesečna rehabilitacija, bodisi na Golniku bodisi v Topolšici. Čakalne dobe za to rehabilitacijo so bile dolge. Ko je bila rehabilitacija končana, je bil bolnik (spet) prepuščen samemu sebi. Možnost je v sistemu torej obstajala, vendar ni bila zadostna, kajti bolnikov s KOPB je veliko. Po epidemiji pa je bilo ukinjeno še to,« za Zdravstveniportal.si pojasnjuje Metka Nežič.

Izgubljenost pacienta v sistemu ponazori z izkustvom gospe, ki je imela resne zdravstvene težave, nakar so ugotovili, da ima emfizem, povečanje pljuč zaradi bolezenske razširitve pljučnih mehurčkov; obolenje je bilo že v takšni fazi, da ni bil več daleč razmislek o presaditvi pljuč ...

Včasih je bila bolnikom s KOPB zagotovljena enomesečna rehabilitacija, bodisi na Golniku bodisi v Topolšici. Čakalne dobe za to rehabilitacijo so bile dolge. Ko je bila rehabilitacija končana, je bil bolnik (spet) prepuščen samemu sebi. Možnost je v sistemu torej obstajala, vendar ni bila zadostna, kajti bolnikov s KOPB je veliko. Po epidemiji pa je bilo ukinjeno še to.

Metka Nežič, predsednica društva pljučnih in alergijskih bolnikov

Društva omogočajo premostitev sistemskih lukenj

»Ko bolnik s KOPB pride pozno do zdravnika in do diagnoze, se znajde v začaranem krogu pešajočega dihanja. Nujno potrebuje vadbo za pravilno dihanje. In to zagotavljamo v sklopu društva. Vadbo smo nadgradili tudi z meritvami, ki jih izvajamo dvakrat letno, povečujemo pa tudi število lokacij, kjer vadbo izvajamo redno, enkrat na teden. Pri obolenjih dihal je namreč redna vadba ključnega pomena. Ko smo med epidemijo za leto dni morali zapreti vrata, je bilo stanje porazno. Ljudje so se vrnili v bistveno slabšem stanju, zato res ne bi smeli pozabiti, da je pri obolenjih pljuč, pa naj gre za astmo, za KOPB, za raka pljuč ali katero od drugih bolezni, pravilno in redno gibanje nuja,« izpostavlja predsednica društva pljučnih in alergijskih bolnikov in ob tem kot zgled omeni enega od članov, ki že 14 let živi zgolj s polovico pljuč, vendar si preprosto ne dovoli, da bi mu zmanjkalo moči in volje za redno, vsakodnevno gibanje.

Seveda vedno ne zadostuje le hoja; oboleli potrebuje vadbo, ki mora biti strokovno usmerjana in vodena. »Vsi vemo, da so čakalne dobe za fizioterapijo v sklopu zdravstvenih ustanov nemogoče dolge že pri akutnih težavah, kaj šele, če gre za kronično obolenje. Zato si res ne znam predstavljati, kako bi rehabilitacijsko vadbo za vse, ki imajo pljučna obolenja, lahko kratkoročno umestili v sistem – čeprav vsi vemo, da bi bilo to nujno. Vemo pa tudi, da mora biti takšna vadba redna in dolgotrajna,« poudarja Metka Nežič, ki se ji zdi izjemno pomembno, da pljučnim bolnikom v sklopu društva omogočajo tovrstno rehabilitacijo.

Vsak bolnik bi se moral zavedati, da je pri obolenjih pljuč, pa naj gre za astmo, za KOPB, za raka pljuč ali katero od drugih bolezni, pravilna in redna vadba nujna in nepogrešljiva.

400.000.000

ljudi ima KOPB na globalni ravni, v Sloveniji je obolelih s postavljeno diagnozo KOPB več kot 100.000; najmanj 65 odstotkov obolelih pa za bolezen ne ve, kajti nimajo postavljene diagnoze in posledično ne prejemajo zdravljenja

Ohranjanje pljučne funkcije

Zaradi bolezni KOPB pride do trajne zožitve dihalnih poti, kar človeku otežuje dih, sčasoma pa se tej hudi tegobi pridružita še kašelj ter izmeček, ki nastaja med vse bolj utrujajočim kašljem. Z napredovanjem bolezni sčasoma pride do okvare pljučnih mešičkov, ki propadajo in vodijo v nastanek emfizema (prenapihnjenost pljuč). 

Vendar je napredovanje te bolezni – kljub temu, da ni ozdravljiva – mogoče upočasniti: z gibanjem, z redno vadbo, ki ohranja oziroma povečuje vzdržljivost in pomaga krepiti mišice, tudi dihalne. Redna vadba je ključnega pomena za ohranjanje pljučne funkcije, ne le pri obolelih, ki imajo KOPB, ampak tudi pri astmi in drugih pljučnih boleznih – ter, seveda, nasploh pri premagovanju tegob, ki jih prinašajo druge kronične bolezni. Recept za ohranjanje zdravja je na splošno enak, različni so zgolj prijemi, ki so prilagojeni konkretni bolezni in obvladovanju njenih simptomov.

Napredovanje bolezni KOPB je – kljub temu, da ni ozdravljiva – mogoče upočasniti: z gibanjem, z redno vadbo, ki ohranja oziroma povečuje vzdržljivost in pomaga krepiti mišice, tudi dihalne.


Možnost brezplačne, redne, dolgotrajne vadbe

Tudi raziskave so nedvoumno potrdile koristnost oziroma nujnost redne telesne aktivnosti in usmerjene vadbe, ki pri bolnikih s pljučnimi obolenji, zlasti pa pri kronični obstruktivni pljuči bolezni, pripomore k ohranjanju pljučne funkcije. Zato društvo pljučnih in alergijskih bolnikov že dolgo omogoča brezplačno, redno oziroma vseživljenjsko rehabilitacijsko vadbo, namenjeno pljučnim bolnikom. 

Dnevi odprtih vrat za rehabilitacijsko vadbo

Društvo v prihodnjih dneh k vadbi vabi vsakogar, ki ima tovrstne težave – prosijo le za vnaprejšnjo prijavo (telefon: 01 427 44 43), da se bodo laže organizirali; ko jih boste poklicali, vam bodo povedali tudi vse podrobnosti glede ure in lokacije brezplačne vadbe.

In kje oziroma kdaj se bodo dnevi odprtih vrat odvijali?

  • ponedeljek, 13. november – Kranj
  • torek, 14. november – Domžale, Ilirska Bistrica in Koper
  • sreda, 15. november – Ljubljana*, Maribor in Novo mesto
  • četrtek, 16. november – Rakičan
  • petek, 17. november – Trebnje

V sredo, 15. novembra – ob dnevu kronične obstruktivne pljučne bolezni – pa vam bodo, če boste želeli, na stojnici društva, ki bo postavljena v Cityparku v Ljubljani, opravili brezplačno meritev pljučne funkcije. S spirometrijo je mogoče bolezen odkriti prej, preden posameznik sploh zazna, da je njegovo dihanje postalo kakorkoli ovirano oziroma oteženo.​​​​​

KOPB in podpora

Simbolične fotografije: iStock

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.



Značke

bolezen KOPB

Najbolj brano

logotip

 

Video

video ikona