Pri ljudeh, ki imajo resne težave z dihali – te se večinoma resda pojavijo pri kadilcih, toda med vzroki so lahko tudi genetska predispozicija, okužbe dihal v otroštvu ali dolgotrajno bivanje v onesnaženem (delovnem ali domačem) okolju –, je za ohranjanje zdravja izjemno pomembno tudi ohranjanje redne telesne aktivnosti. Današnji slog življenja, v katerem ima primat sedenje, ni zdrav. Če je nekoč kajenje (izkustveno in znanstveno dokazano) najizraziteje ogrožalo zdravje in počutje kadilca ter vseh v njegovi bližini, ki so bili izpostavljeni pasivnemu kajenju, danes podobno vlogo privzema sedenje. Če ena cigareta na dan življenje skrajša za 11 minut, lahko rečemo, da je sedenje za človekovo telo, ki je ustvarjeno za gibanje, še usodnejše: aktualni podatki kažejo, da vsaka ura sedenja življenje v povprečju skrajša za 24 minut. In kaj takšno stanje pomeni za premagovanje tako težkih obolenj, kot sta KOPB ali, denimo, pljučni rak?

Kako čim učinkoviteje preprečiti ali obvladati bolezen težke sape?

Kot opozarjajo pri Društvu pljučnih in alergijskih bolnikov Slovenije, je diagnoza kronična obstruktivna pljučna bolezen, znana tudi kot bolezen težke sape, »pot brez povratka«. Posamezniki se na tej poti znajdejo iz različnih razlogov. 

V večini primerov si pot do te neozdravljive bolezni dihal tlakuje človek sam, ko ali če se odloči za kajenje, kajti v približno 90 odstotkih primerov je za nastanek KOPB krivo konstantno vdihavanje tobačnega dima. Diagnozo KOPB slejkoprej dobi približno tretjina kadilcev – a med diagnosticiranimi so tudi nekadilci, pri čemer, denimo, pasivna izpostavljenost tobačnemu dimu (kar je bilo še donedavnega v delovnih okoljih prej pravilo kot izjema) pogosteje kot pri moških pusti resne posledice pri ženskah.

Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) je danes na svetu približno 65.000.000 ljudi s KOPB. Bolezen se razvija počasi, zato bodisi oboleli bodisi njegov zdravnik nemalokrat prezreta opozorilne znake; slabo počutje in kratko sapo se pogosto pripiše vse prej kot optimalni telesni kondiciji, povečani telesni teži ali staranju, ki človeka sčasoma začne omejevati pri izvajanju običajnih dejavnosti. 

Pri nas naj bi s to neozdravljivo boleznijo živelo nekje od 100.000 do 150.000 posameznikov, mnogi od njih so brez diagnoze, zato bolezen nemoteno napreduje.

Do bistvenega izboljšanja že zgolj z redno hojo

Če se prve težave nakazujejo s težkim dihanjem in zasoplostjo pri večjih telesnih naporih, pa se sčasoma, ko bolezen napreduje, oteženo dihanje pojavlja že pri povsem običajnih, fizično nezahtevnih opravilih (na primer med umivanjem in oblačenjem), kasneje pa tudi med mirovanjem. Mnogi se za poglobljen posvet z zdravnikom odločijo šele, ko se kratki sapi pridružita še trdovratni kašelj in zmanjkovanje sape pri povsem neutrudljivih opravilih; usmerjena diagnostika hitro razgali vzrok težav, ki pa jih je, če je bolezen že močno napredovala, bistveno teže obvladovati.  

Bistven napredek je mogoče doseči že s hojo; mišice se okrepijo, dihanje sčasoma ne predstavlja več tolikšnega napora, počutje se vztrajno izboljšuje, dokazano se izboljšata tudi telesna zmogljivost in pljučna funkcija. Bistveno pa je, da bolniki z aktivnostmi ne pretiravajo, ampak jih stopnjujejo počasi; pri KOPB je poleg vsakodnevnih fizičnih aktivnosti izjemnega pomena redno izvajanje vaj za krepitev dihalnih mišic – pa tudi pravilna tehnika dihanja, saj ta zmanjša prenapihnjenost pljuč. 

Neaktivnost človeka potegne v začaran krog ...

Problem pri KOPB je, da se oboleli pogosto odrekajo telesni vadbi, češ da je na račun povečanega napora dihanje še težje; ostajajo doma, postajajo vse bolj neaktivni in tako sčasoma niso več prizadete le dihalne mišice, ampak tudi druge, zmogljivost obolelih pa se vztrajno zmanjšuje.

Zato ne velja pozabiti: z redno telesno aktivnostjo je mogoče preprečiti številne tegobe in tudi resne zdravstvene težave; če je bolezen, na primer KOPB, že prisotna, pa jo je mogoče upočasniti. Enako velja tudi za preprečitev ali za zmanjšanje tveganja za nastanek sladkorne bolezni, raka (zlasti na debelem črevesju in danki), artritisa, osteoporoze, depresije, artritisa, visokega pritiska ali nenadne srčne smrti.

Rehabilitacija, svetovanje, strokovne intervencije ...

Za vsakogar, ki ga mučijo težave z dihali, bi bilo smiselno, da se poveže z društvom pljučnih in alergijskih bolnikov, ki združuje bolnike, njihove svojce, zdravnike in druge zdravstvene delavce. V organizaciji društva se, denimo, odvijajo šole KOPB, ki skrbijo za ozaveščanje o bolezni in njenem poteku ter o prijemih, s katerimi je mogoče omiliti bolezensko stanje in simptome ter izboljšati kakovost življenja obolelih. Na 15 lokacijah po Sloveniji pa se odvija tudi rehabilitacijska vadba pljučnih bolnikov, ki jo vodijo respiratorni fizioterapevti.

Zakaj ne bi bil morda prav dan KOPB, ki ga povsod po svetu obeležujejo vsako tretjo sredo v novembru (tokrat pod geslom 'Vaša pljuča za življenje'), iztočnica za razmislek, da se človek rodi in živi le z enimi pljuči, za katera mora skrbeti – tako kot za srce ali za katerikoli drug organ?

Mariana Paula Rezelj, predsednica sekcije medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v pulmologiji, ki deluje v sklopu zbornice zdravstvene in babiške nege, se v tem smislu sklicuje na izsledke študij, ki potrjujejo pozitivni vpliv svetovanj in intervencij medicinskih sester na obvladovanje KOPB, posledično pa tudi na zdravje bolnikov in na njihovo kakovostnejše življenje. Zagotavljanje kakovostnega zdravljenja na kompleksnem področju pljučnih bolezni je po njenem prepričanju pogojeno z znanjem dobro usposobljenih strokovnjakov in »tudi medicinske sestre imamo pri pravilni oskrbi bolnikov s KOPB pomembno vlogo, saj pogosto predstavljamo prvo stično točko z njimi in smo vključene v vse faze oskrbe.« 

November posvečen tudi ozaveščanju o pljučnem raku

Ob tem velja spomniti, da je mesec november posvečen tudi ozaveščanju o pljučnem raku. 

Če se diagnostika pri tej težki bolezni, ki je še do nedavnega veljala za neozdravljivo, odvije pravočasno in oboleli začne dovolj zgodaj prejemati terapijo, so obeti za uspešno zdravljenje ali celo ozdravitev danes res dobri; pri zgodnjih stadijih bolezni je možnost za preživetje že do 90-odstotna. 

Tako je, denimo, pet let po postavitvi diagnoze preživetje obolelih zelo raznoliko – če je bila bolezen odkrita v fazi, ko rak še ni imel zasevkov, po petih letih živi sedem do devet bolnikov (od desetih), medtem ko po diagnozi, postavljeni v obdobju, ko je rak že naredil metastaze, pet let preživi le eden od desetih bolnikov.

Do konca meseca brezplačni e-posveti z zdravnikom

V sklopu kampanje, ki jo v novembru organizira društvo pljučnih in alergijskih bolnikov, se je do konca meseca mogoče prek spleta naročiti na anonimni in brezplačni e-posvet z zdravnikom. K temu koraku v društvu spodbujajo posameznike, ki so iz kateregakoli razloga bolj ogroženi, pa naj gre za kadilce, nekdanje kadilce ali nasploh za ljudi, ki imajo resne težave z dihali, veliko kašljajo, teže dihajo in nimajo dovolj moči za nemoteno opravljanje povsem vsakdanjih opravil in aktivnosti. Tudi ali predvsem zato, ker je med vsemi rakavimi obolenji rak pljuč še vedno vodilni vzrok za prezgodnjo smrt.

Samo v Sloveniji zaradi pljučnega raka vsak dan ugasnejo najmanj tri življenja – pa ne bi bilo treba, da je tako.

Simbolične fotografije: iStock 

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.