Akcija Od novega ministra zahtevam:    Povezava

Kronična obstruktivna pljučna bolezen: naj vam ne krade diha, naredite test pljučne funkcije!

Kronična obstruktivna pljučna bolezen: naj vam ne krade diha, naredite test pljučne funkcije!

Kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB) je težko obolenje, ki človeku krade dih, počasi in vztrajno, dokler bolnik življenja ne ohranja le še po zaslugi dolgotrajnega zdravljenja s kisikom na domu. V Sloveniji je bolnikov, ki potrebujejo takšno zdravljenje, več kot 500, medtem ko je vseh bolnikov s KOPB med 40.000 in 80.000. Zakaj takšen razpon? Veliko je obolelih, ki za svojo diagnozo sploh ne vedo.

Kronična obstruktivna pljučna bolezen: naj vam ne krade diha, naredite test pljučne funkcije!
Pljuča se ne obnavljajo; ko so poškodovana, taka ostanejo; KOPB pa je bolezen, ki človeku krade dih, počasi, vendar vztrajno. V Sloveniji je več kot 500 bolnikov, ki jim življenje pomaga ohranjati le še dolgotrajno zdravljenje s kisikom na domu. Foto iStock

Danes je, tako kot že tradicionalno vsako tretjo sredo v novembru, svetovni dan KOPB, ki se tokrat odvija pod geslom: »Nikoli prezgodaj in nikoli prepozno!«. Zakaj takšen slogan? Nikoli ni prezgodaj, da opravite test pljučne funkcije, in nikoli prepozno, da naredite korak naprej k boljšemu počutju, pravijo strokovnjaki.

Kako, kdaj in zakaj ukrepati?

Mnogi težave pripisujejo kajenju, staranju ali fizični nepripravljenosti

KOPB obolelemu močno okrni kakovost življenja, vendar nemalokrat ostane neprepoznana, kajti za težave, ki človeku sčasoma otežujejo povsem običajna vsakdanja opravila, oboleli predvideva, da se pojavljajo bodisi zaradi kajenja bodisi zaradi tegob, ki jih prinaša staranje. Po drugi strani pa pojavnost kronične obstruktivne pljučne bolezni narašča, saj je ta danes že četrti najpogostejši vzrok smrti.

Člani društva pljučnih bolnikov opozarjajo, da je KOPB bolezen, ki se začne tiho, povsem neopazno, nakar napreduje počasi, vendar vztrajno, in lahko vodi v hudo invalidnost. Težav, ki jih poraja kronična obstruktivna pljučna bolezen, ni mogoče pripisati slabši fizični kondiciji – kriva je okvara pljuč, ki jo oboleli v resnici občuti šele, ko je okvarjena skoraj polovica tega organa. 

Bolnik s KOPB težave občuti šele, ko je okvarjena že skoraj polovica pljuč. 

Najpogostejši znaki: težka sapa, kašelj, izkašljevanje

Najpogostejši znaki KOPB so težka sapa pri telesnem naporu, kašelj in izkašljevanje. 

Sčasoma, ko te težave postajajo vse bolj izrazite, se oboleli odpove aktivnosti in se vse bolj zadržuje doma, da se, kolikor je le mogoče, izogne telesnemu naporu. Ko se bolezen stopnjuje do res akutne faze, obolelemu že zgolj sedenje in prehranjevanje predstavljata nevzdržen napor.

Ključno: reči ne cigareti ...

Pri tej bolezni, tako kot tudi pri večini drugih, sta ključnega pomena čim zgodnejša postavitev diagnoze in zdravljenje. 

Kdor kadi, se mora kajenju odpovedati – to je v resnici najučinkovitejši ukrep, s katerim je mogoče ublažiti pezo te bolezni. 

V pomoč so tudi zdravila, ki širijo dihalne poti in tako olajšajo dihanje. Poleg tega zmanjšajo tudi pojavnost poslabšanj, ki obolelega vsakič znova obremenijo in ošibijo in posledično pospešijo napredovanje KOPB.

... in (p)ostati čim bolj aktiven 

Oboleli s kronično obstruktivno pljučno boleznijo mora potem, ko mu zdravnik predpiše terapijo, zdravila jemati redno, ne glede na počutje; bistvenega pomena je, da ostane oziroma postane čim bolj aktiven in da se prehranjuje čim bolj zdravo.

Zakaj je terapija tako pomembna? Zato, ker se pljuča ne obnavljajo; ko so poškodovana, taka ostanejo, ne glede na zdravljenje, ki pa lahko prepreči nezadržno napredovanje bolezni. 

Pljuča se ne obnavljajo; ko so poškodovana, taka ostanejo, ne glede na zdravljenje.

 

Pljuča imajo veliko dihalno rezervo, ki človeku pomaga takrat, ko potrebuje več diha, na primer pri športanju. Kot to zelo slikovito predstavijo pri društvu pljučnih in alergijskih bolnikov: »Če nismo telesno aktivni, niti ne opazimo, kako naša pljuča izgubljajo to rezervo, postopoma, brez posebnih opozoril. Spremembo opazimo šele takrat, ko nas situacija prisili, da stopimo hitreje, se povzpnemo po stopnicah, namesto da bi se peljali z dvigalom, se s prijatelji odpravimo na sprehod ... In takrat se nam vse stopnice zdijo višje, klanci prestrmi, prijateljevi koraki prehitri, razdalje večje ...«.

Če niste telesno aktivni, niti ne opazite, kako vaša pljuča izgubljajo to rezervo, postopoma, brez posebnih opozoril.

Primerjava
Razlika med pljuči nekadilca (levo) in kadilca (desno). Po postavitvi diagnoze KOPB se mora oboleli, če želi čim dlje ohraniti kakovost življenja, kajenju obvezno odpovedati. Foto: iStock

 



Vas zanima več vsebin s podobnimi ali istimi značkami?
Vabimo vas k raziskovanju in branju.
bolezni dihal bolniki KOPB kronična obstruktivna pljučna bolezen meritev pljučne funkcije pljuča spirometrija zdravje zdravljenje zdravniki zdravo življenje

Danes izvajanje brezplačnih spirometrij

Kronična obstruktivna pljučna bolezen je obolenje, ki nastane zaradi vdihavanja dima – najpogosteje zaradi kajenja, lahko pa tudi zaradi onesnaženega zraka, odprtih kurišč ... – in ki obolelemu vse bolj krade dih. 

Čeprav je pot do diagnoze preprosta in neboleča, danes še vedno več kot polovica obolelih ne pozna pravega razloga za svoje vsakodnevne težave, zato jih pripisujejo bodisi kajenju bodisi staranju. 

S preprosto meritvijo pljučne funkcije, spirometrijo, je mogoče priti do pravega odgovora in preprečiti oziroma upočasniti napredovanje bolezni, ki človeku sčasoma lahko že zgolj sedenje ali hranjenje spremeni v nevzdržni napor.

Danes bodo te meritve brezplačno izvajali v obeh univerzitetnih kliničnih centrih, v Ljubljani in v Mariboru, med 9. in 13. uro.

Najbolj brano