Iskalnik

Iskalnik

Ukrepi

»Prednost v zdravstvu imata organizirani kriminal in korupcija, vse ostalo je temu podrejeno,« v video intervjuju poudarja dr. Blaž Mrevlje, zdravnik, ki ga UKC Ljubljana toži za 100.000 evrov zaradi domnevne razžalitve

To, kar se je zgodilo v četrtek, 17. oktobra 2019, na javni tribuni z naslovom Sistemske napake slovenskega zdravstva in kako jih odpraviti, se bo zapisalo v zgodovino. Enajsterica slovenskih zdravnikov, ki so se, vsak na svojem področju, uveljavili kot izvrstni strokovnjaki – trije od njih delajo v Nemčiji, Franciji oziroma Veliki Britaniji –, so bili že doslej znani kot razumniki in obenem oporečniki, ki niso pripravljeni pristajati na nadaljnje ropanje zdravstvenega sistema, v katerem sta korupcija in pokvarjenost tako na gosto prepredli svoje mreže, da posledice občuti prav vsak prebivalec Slovenije. Zanimivo je, da so bili ti zdravniki, pri katerih skrb za zdravje slovenstva ne caplja nekje v ozadju, v javnosti pogosto izpostavljeni kot posamezniki, ki brez razloga povzročajo zdrahe. Tudi zato so se odločili, da brez zadržkov družno spregovorijo o skritih interesih, tudi tistih, ki prihajajo iz najvišjih državnih sfer in iz ozadja narekujejo usodo slovenskega zdravstva, ki bo na tak način, če se razmere ne bodo radikalno spremenile, izgubilo vse atribute kakovosti in varnosti.

Rak

»Francija in Belgija sta uzakonili pravico do pozabe, kajti ljudje, ki so premagali raka, doslej niso mogli dobiti niti dolgoročnega bančnega posojila,« poudarja doc. dr. Tit Albreht. In kdaj bo temu zgledu sledila Slovenija?

Ne glede na izjemen napredek na področju onkologije diagnozo rak še vedno spremlja stigma – tudi pri posameznikih, ki so to težko bolezen premagali in povsem ozdraveli. A tudi na tem področju prihaja do tektonskih premikov – s tako imenovano pravico do pozabe. Kot pravi doc. dr. Tit Albreht, s katerim sem se o tem pomembnem civilizacijskem dosežku in o drugih izzivih na področju obvladovanja rakavih bolezni pogovarjala v sklopu konference Evropski zdravstveni forum Gastein (EHFG), »gre za družbeno pogodbo med državo, zavarovalnicami in bankami, po kateri posameznik – pet let po končanem uspešnem zdravljenju raka pri otroku in deset let po uspešnem zdravljenju pri odraslem – ni več obremenjen z obvezo, da rak sporoči kot svoje bolezensko breme.«

Ukrepi

Asist. dr. Dragan Kovačić: »Zgodi se, da na viziti delamo s štirimi računalniškimi sistemi hkrati, kar je v 21. stoletju čisti absurd«

Asist. dr. Dragan Kovačić je specialist interne medicine in kardiolog, predstojnik kardiološkega oddelka splošne bolnišnice v Celju. Diplomiral je kot najboljši študent v letniku, doktoriral s področja srčnega popuščanja, na klinični ravni se ukvarja z invazivno srčno diagnostiko in terapijo, tudi z vstavljanjem srčnih spodbujevalnikov. Kot predavatelj je vedno izviren in metaforičen, a pred nekaj dnevi se na strokovnem srečanju, posvečenem (še vedno spregledovani) vlogi verodostojnih in primerljivih podatkov za kakovostno in varno zdravljenje, ni niti mogel niti želel izogniti zgodbi o skupno skorajda deset milijonov vrednih izplačilih, ki da so jih zdravniki lani v različno velikih zneskih prejeli od farmacevtske industrije, saj se je v tej zgodbi znašel tudi sam.

Ukrepi

Janez Poklukar, generalni direktor UKC Ljubljana: »V bolnišnici imamo vedno 60 pacientov, ki so tu že štiri mesece in nimajo kam iti, kajti povpraševanje po domovih za starejše dvakrat presega obstoječe zmogljivosti«

Janez Poklukar, donedavnega direktor jeseniške splošne bolnišnice, je pred slabima dvema mesecema prevzel vodenje Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana. Izzivov je veliko, dela pri odpravljanju ne le bolnišničnih, ampak tudi sistemskih kratkih stikov, preprosto ne zmanjka. V tem tednu se je – istega dne, ko sta v jeseniški bolnišnici dva kandidata, ki naj bi ga nasledila na mestu direktorja, predstavljala svoj program – udeležil okrogle mize z naslovom »Kje smo na poti do rezultatov oskrbe?«, ki se je odvijala v prostorih ZZZS v sklopu konference o upravljanju zdravstvenega sistema na podlagi podatkov. V pogovoru za Zdravstveniportal.si je Poklukar nanizal nekaj ključnih izzivov, na katere se bodo tako ljubljanski UKC kot zdravstvo oziroma slovenska družba nasploh morali čim prej odzvati.

Ukrepi

Igor Muževič: »Če je treba izbirati med življenji bolnikov in koalicijsko pogodbo, se politika vedno raje odloči za koalicijsko pogodbo«

Slovensko zdravstvo se spopada z resnimi problemi, ki jih v končni fazi občutijo predvsem bolniki. Zdravniki splošne oziroma družinske medicine iz kranjskega zdravstvenega doma, ki jim je pred pol leta prekipelo zaradi sistemskih anomalij pa tudi zavoljo administrativne preobremenjenosti, saj se jim je ta v vse večji meri zajedala v čas za paciente, so z odpovedmi opozorili na nedopustno dogajanje in zahtevali konkretno ukrepanje politike ter plačnika, zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS). Neverjetno pa je, da so zaradi tega dejanja, ki ni imelo nič skupnega z zahtevami po boljšem plačilu ali z načrtovanjem privatizacije, postali tarča cunamija žaljivih komentarjev in odzivov iz neusahljivega vira spletne kloake, v kateri si duška dajejo posamezniki, ki jim pravzaprav niti ni mar, kaj je res in kaj ne. In kakšna je v tej zgodbi resnica?

Podhranjenost

Doc. dr. Nada Rotovnik Kozjek: »V Sloveniji je podhranjenost velik problem, tudi na račun zakoreninjenih dogem glede debelosti«

»V Sloveniji so dogme glede debelosti zelo zakoreninjene, saj debelost na splošno še vedno gledamo in ocenjujemo glede na indeks telesne mase, kar pa ni v redu, kajti človeka ne določajo kilogrami, ampak sestava njegovega telesa. In prav ta napačni zorni kot, ki se osredotoča na kilograme in indeks telesne mase, je lahko resen problem, če ga zdravnik uporablja bodisi pri bolnikih bodisi pri športnikih. Si predstavljate, da zdravnik športniku z indeksom telesne mase 30 naroči, naj vendarle začne hujšati? Tudi to se dogaja. Zato mora vsak zdravnik vedeti, do kod seže njegovo področje oziroma strokovno znanje – in poiskati strokovnjake, ki njegovo znanje lahko nadgradijo,« opozarja doc. dr. Nada Rotovnik Kozjek, ki kot zdravnica dela na Onkološkem inštitutu (OI) Ljubljana, sicer pa je izjemna poznavalka tega področja, kar dokazuje tudi eden izmed njenih nazivov: mednarodni učitelj klinične prehrane.

Hematologija

»Pozdravili bomo lahko tudi nekatere bolezni, pri katerih bi bila naslednja postaja le še pokopališče,« je prof. dr. Samo Zver nedvoumen glede nove metode zdravljenja krvnih rakov s CAR-T celicami

Možnosti za zdravljenje krvnih rakov so v Sloveniji dobre, primerljive z najboljšimi praksami po svetu, toda tudi v tej veji medicine je še veliko izzivov. Obeta se uvedba nove metode zdravljenja s celicami, predvidoma prihodnjo jesen. Na Kliničnem oddelku za hematologijo se bodo odpovedali temu, da bi laboratorijske pripravke za vnos genskega zapisa za borbo proti raku naredila ena od farmacevtskih družb, ampak bodo zdravljenje v celoti izvajali sami. Zakaj tako? Zato, ker bo v tem primeru cena štirikrat nižja.

Ukrepi

»V Sloveniji ustvarjamo invalide!« opozarja prof. dr. Metoda Dodič Fikfak v pogovoru o okoljskih in drugih prezrtih grožnjah za zdravje slovenstva, ki jih ilustrira z številnimi konkretnimi primeri

Zdravstveni in okoljski problemi so tesno prepleteni, zato bi v Sloveniji ukrepanje v smislu izboljšanja pogojev za zdravo življenje in bivanje moralo postati bistveno bolj usklajeno, kot je v resnici. Problemov je ogromno, pri odgovorih pa kaj hitro zmanjka manevrirnega prostora. Kako je mogoče, da pri nas ne priznavamo poklicnih bolezni, čeprav delodajalci z vztrajanjem pri neustreznih pogojih za delo ustvarjajo invalide? Zakaj se dopušča, da tovarne in podjetja tako rekoč sama ocenjujejo, da njihova dejavnost ne predstavlja tveganja in nevarnosti za zaposlene ali za bližnje prebivalce? Zakaj nimamo neodvisne institucije, ki ne bi podlegala pritiskom in bi brez dlake na jeziku povedala, kaj vse v tej slovenski zimzeleni zgodbi je v resnici bolj črno kot zeleno?

Ukrepi

Sto dni je mimo. Kaj je minister za zdravje Aleš Šabeder naredil doslej in kaj obljublja za naprej?

Sto dni ministrovanja Aleša Šabedra je mimo. Njegova strokovna pot v zdravstvenem menedžmentu ni dolga, po nekaj več kot leto dni trajajočem vodenju Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana, je po predčasnem odhodu prejšnjega ministra za zdravje Sama Fakina prevzel vodenje tega resorja. Počitka v tem času ni bilo, kajti izzivi, začenši z revoltom zdravnikov družinske medicine, so zahtevali takojšen in neprekinjen angažma. Je bil ta dovolj ažuren in verodostojen? Iskanje rešitev za ureditev najbolj akutnih problemov slovenskega zdravstva, med katerimi zagotovo izstopajo nedopustno dolge in nenehno daljšajoče se čakalne dobe, se je v resnici šele začelo, dela bo še ogromno. Kaj vse se je znašlo na agendi resornega ministra in kakšne so njegove obljube za ureditev razmer v zdravstvu, tudi ali predvsem v dobro pacientov?

Ukrepi

Konrad Kuštrin v video intervjuju o gašenju požarov v zdravstvu: »Politika si rok ne more več oprati, preveč so umazane!«

Zdravstvena politika v zadnjih desetih letih ni imela vizije – nasprotno, politiki so, kar se tiče zdravstva, gostobesedni le pred volitvami, ko obljubljajo, da bodo rešili vse nakopičene probleme, potem pa ne naredijo ničesar. V smislu (re)vizije te dolgoletne resničnosti in njenih posledic je bil v video intervjuju za zdravstveni portal zelo neposreden predsednik sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Fides Konrad Kuštrin. Po njegovem prepričanju je aktualna kriza Zdravstvenega doma Kranj le vrh ledene gore nakopičenih problemov v slovenskem zdravstvu. In kako Kuštrin ocenjuje nevzdržni položaj, v katerem so se zaradi politične indolentnosti in aktualnega revolta zdravnikov, specialistov splošne in družinske medicine, znašli pacienti?

Ukrepi

Matej Beltram: »Stvari je treba postaviti na novo – in ne le še dodatno oživljati napol mrtvo truplo slovenskega zdravstva«

»Ureditev razmer v slovenskem zdravstvu je prevelik zalogaj za eno samo osebo. Toda če bo minister za zdravje Aleš Šabeder sprožil vsaj družbeni dialog o tem, kaj si v resnici želimo, bo naredil zelo veliko,« je prepričan mag. Matej Beltram, pronicljiv poznavalec in ocenjevalec razmer, v katerih deluje slovenski zdravstveni sistem, tudi zato, ker tako rekoč iz prve roke pozna vse ključne prvine tako slovenskega kot švicarskega zdravstva. Kakšna je torej prognoza za naše zdravstvo, o kateri je podrobneje spregovoril v intervjuju za zdravstveni portal?

Rak

Viljem Kovač: »Vsakemu Slovencu, ne glede na to, na katerem koncu države živi, je treba zagotavljati enako kakovostno zdravljenje«

Prebivalstvo Slovenije se pospešeno stara, o čemer priča tako na glavo obrnjena demografska piramida kot tudi naraščajoča obolevnost za rakom, boleznijo z več sto raznolikimi obrazi, ki danes ni več usodna, ampak je po zaslugi znanstvenih izsledkov, umeščenih v znanje sodobne medicine, postala eno od kroničnih obolenj. Kje smo na področju obvladovanja raka, kateri so najbolj izstopajoči dosežki onkologije, kje nas čakajo največji izzivi – in kako jim bo Slovenija kos? O tem je za zdravstveni portal v video intervjuju podrobneje spregovoril izr. prof. dr. Viljem Kovač, strokovni direktor osrednje institucije za zdravljenje raka na Slovenskem, Onkološkega inštituta (OI) Ljubljana.

Ukrepi

Klemen Šuligoj o realnosti v zdravstveni negi: »Ko danes kolegici s srednje ali z visoke šole začneta z delom v praksi, obe znata popolnoma enako – nič«

Medicinske sestre so, kot pravijo, v resnično nevzdržnem položaju. Da bi se ta izboljšal, bi minister za zdravje Samo Fakin moral že danes prižgati zeleno luč dokumentu o kompetencah, ki ga je pripravila skupina predstavnikov te stroke, vendar je resorno ministrstvo zbornico zdravstvene in babiške nege ter tri sindikate, ki »pokrivajo« interese zaposlenih v tej profesiji, prosilo za izredni enotedenski odlog pri sprejetju odločitve; v tem času naj bi, vsaj predvidoma, dokument podrobno proučil še novoimenovani strateški svet za zdravstveno nego. Sindikalna stran protestira in Fakina opozarja, da krši veljavno zakonodajo – po drugi strani pa je ozadje te problematike tako kompleksno, da njegova celovita rešitev ne bo mogoča, dokler celotna zdravstvena nega ne bo strnila vrst.

Ukrepi

Bo še en faux pas slovenskega zdravstva odgnal vrhunskega strokovnjaka, prof. dr. Tomislava Klokočovnika?

Prof. dr. Tomislav Klokočovnik, predstojnik Kliničnega oddelka za kirurgijo srca in ožilja Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana, odhaja. Zaradi pritožb in obtožb skupine zdravnikov. Upravičenih ali povsem krivičnih? In kakšne bodo posledice tega dejanja, ki skorajda preveč srhljivo spominja na dogajanje, povezano z otroško srčno kirurgijo? Več o tem v intervjuju s prof. dr. Tomislavom Klokočovnikom za zdravstveni portal.

Ukrepi

Gorazd Kalan o otroški srčni kirurgiji: »Izničen je še tisti minimalni standard, ki smo ga z muko vzdrževali«

Kako nekdo, ki je bil dolga leta aktivno vpet v program otroške srčne kirurgije in bil tako neposredno seznanjen z vsemi odstopanji od strokovnosti in varnosti v sklopu te sicer izjemno sofisticirane dejavnosti ter bil med tistimi zdravniki, ki so se zaradi anomalij sklicevali na ugovor vesti, ko zdravljenje ni bilo več varno, danes vidi ta program? Program, za katerega vodstvo UKC Ljubljana zatrjuje, da je zdaj kakovosten in varen, da so odstopanja od strokovnih standardov sanirana in da ni nikakršnega razloga za skrb glede varnosti zdravljenja otrok s prirojenimi srčnimi napakami, s čimer se je strinjal tudi minister za zdravje Samo Fakin, ko je odločil, da ta program ostane v sklopu ljubljanskega UKC. Kaj pravi mag. Gorazd Kalan, zdravnik, ki je bil od maja do decembra 2017 tudi vodja Centra za kirurško zdravljenje bolnikov s prirojenimi srčnimi napakami – dokler vlada ni razrešila tedanjega vodstva UKC in sprejela sklepa o ustanovitvi NIOSB, ki ga danes ni več?

Transplantacije

Večna dilema glede odvzema organov za presaditev: ali je mrtva oseba morda še živa?

Znanje sodobne medicine je danes na številnih ravneh prestopilo meje predstavljivega, saj mnogim obolelim omogoča ne le preživetje, ampak tudi kakovostno življenje. Transplantacijska medicina je ena izmed najmlajših in najbolj sofisticiranih vej medicine, ki beleži izjemne dosežke. Spomnimo se, denimo, nedavne presaditve obeh pljučnih kril v UKC Ljubljana – in številnih osebnih zgodb pacientov, ki jih danes ne bi bilo več med nami, če jim ne bi mogli presaditi organov (srca, jeter, ledvice ali trebušne slinavke) in jim tako darovati novega življenja.

Zobozdravstvo

Krunoslav Pavlović: »Pravzaprav je aktualno vprašanje, ali ljudje v resnici vedo, kaj jim zdravstveno zavarovanje danes sploh še zagotavlja«

Odbor za zobozdravstvo, ki ga v sklopu Zdravniške zbornice Slovenije vodi Krunoslav Pavlović, je v zadnjih mesecih zelo aktiven. Predstavniki različnih vej dejavnosti, ki se ukvarja z zdravjem zob in ustne votline, pospešeno opozarjajo na sistemske anomalije, zaradi katerih so pacienti nemalokrat prepričani, da njihov zobozdravnik namerno odlaša s terapijo, ki jo nujno potrebujejo in ki bi vrnila nasmeh na njihov obraz.

Duševno zdravje

Jožica Maučec Zakotnik: »Slovenija je končno dočakala revolucijo v skrbi za boljše duševno zdravje«

Desetletna stagnacija na področju duševnega zdravja je, poleg bolezni in njenih posledic, v življenjskem vsakdanu obolelih in njihovih bližnjih pustila tako rekoč neizbrisne posledice. Na tem področju je namreč pri nas doslej vladal precejšen nered, predvsem zaradi slabe dostopnosti do storitev in pomanjkanja strokovnjakov, zlasti pedopsihiatrov in kliničnih psihologov. Vendar se zdaj stvari, kot je videti, vendarle spreminjajo. Pospešeno. Jožica Maučec Zakotnik je lani, ko je bila še državna sekretarka na ministrstvu za zdravje, prevzela pobudo in z razširjeno strokovno ekipo v slabih treh mesecih pripravila dokument, ki se prej ni in ni premaknil z nulte točke – in dosegla njegovo sprejetje.

Ukrepi

Samo Fakin: »Tisti, ki jim zdajšnji sistem ustreza, si ne želijo sprememb – a do teh bo moralo priti, pospešeno!«

Da Samo Fakin delovanje zdravstvenega sistema pozna v najbolj filigranskih podrobnostih, je jasno. Prav tako ni dvoma o tem, da ne bi bil vešč pogovarjanj in dogovarjanj z vsemi glavnimi akterji v zdravstveni sferi, katerih interesi se med seboj precej razhajajo, niso pa nezdružljivi. Povsem umestno pa je vprašanje, ali mu bo, ko bo za naslednja štiri leta prevzel vodenje izjemno kompleksnega, ranljivega in tudi že močno ranjenega zdravstvenega sistema, recepte, ki jih vidi kot najboljše, tudi v resnici uspelo udejanjiti.