Značka: rak pljuč

Značka: rak pljuč

Presejalni programi

Presejalni program za pljučnega raka bo pripomogel k več kot 20-odstotnemu zmanjšanju umrljivosti zaradi te bolezni

V sklopu presejalnih programov je prenekateremu posamezniku, prepričanemu, da je povsem zdrav, z odkritjem predrakavih sprememb ali raka v začetni fazi mogoče rešiti življenje oziroma preprečiti prestajanje kalvarije, na katero bi bil »obsojen«, če bi bolezen odkrili pozno. Da je to res, danes lahko potrdijo mnogi, ki so jim v sklopu presejalnih programov Zora, Dora ali Svit odkrili bolezenske spremembe, ki so zahtevale takojšnjo nadaljnjo diagnostiko in zdravljenje – in so danes zdravi. Tovrstna možnost se obeta tudi pri raku pljuč, bolezni, ki je še vedno vse prepogosto diagnosticirana v fazi, ko ozdravitev ni več mogoča.

Presejalni programi

Rak pljuč in rak prostate – tudi za ti dve obolenji se obeta uvedba presejalnih programov za čim zgodnejše odkritje bolezenskih sprememb

V Sloveniji imamo tri z vidika varnosti pacientov resnično vrhunsko delujoče presejalne programe, ki z zgodnjim odkrivanjem raka na prsih (Dora), raka materničnega vratu (Zora) ter raka debelega črevesja in danke (Svit) omogočajo preprečitev številnih bolezenskih kalvarij. Prenekatera razvita država se želi zgledovati po filigransko izbrušenem konceptu teh programov, ki v praksi delujejo ne glede na siceršnje čakalne dobe in kratke stike v diagnostiki. V pripravi pa sta še dva tovrstna programa, za raka pljuč in raka prostate, ki bosta v prihodnje s pravočasnim odkritjem bolezni – v času, ko ta še ne kaže simptomov – prav tako lahko pripomogla k rešitvi številnih življenj.

Skrb za čisto okolje

Sežig in sosežig odpadkov: zdravniki ponovno povzdignili glas in vzeli v bran življenja, ki jih pri nas s pomočjo zakonodajne zelene luči nemoteno ogrožajo okoljski onesnaževalci

V Avstriji tovarne, ki izvajajo sežig in sosežig, uporabljajo tako sofisticirano tehnologijo, da z omenjeno dejavnostjo, ki je sicer okoljsko zelo obremenjujoča, povzročajo manjše onesnaženje od mimovozečega avta. Pri nas je drugače: tovrstna industrija se hvali z milijonskimi dobički in v isti sapi zagotavlja, da bodo takšno tehnologijo, ki bo pred polutanti bistveno bolje obvarovala tako okolje kot zdravje ljudi, uvedli »že« v prihodnjih desetletjih. Ljudje, ki živijo na teh območjih, pa še vedno zbolevajo in veliko prezgodaj umirajo, bistveno pogosteje, kot drugod po Sloveniji, kjer takšnega onesnaževanja ni. Izpusti so pri nas, če pogledamo vrednosti, ki naj bi jim zadostile članice EU, enormni – zgodi pa se nič. Vedno je vse »v dovoljenih mejah, v skladu z zakonodajo«. Že leta in desetletja je tako. Pa to ni le problem prebivalcev srednje Soške doline, Celja, Krškega, Rač ali kateregakoli mesta, v katerem prebivalce dušijo izpusti sežigalnic in tovarn – to je resna težava, ki jo mora Slovenija vsaj v dobro naših zanamcev čim prej in čim celoviteje rešiti. Uredba o sežiganju komunalnih odpadkov, ki je trenutno v pripravi, namreč kaže, da so odločevalci pripravljeni dopustiti še dodatno poslabšanje stanja, ki je že zdaj nedopustno.

Skrb za čisto okolje

Nevenka Mlinar: »Vsi prebivalci srednje Soške doline so nekako okuženi z azbestom, zdaj so še tarča izpustov iz sosežigalnice, zato bi bila država do njih lahko milostna in jim omogočila, da zaživijo v čistejšem okolju!«

Dve leti minevata od takrat, ko so zdravniki iz goriške regije dobili nedvoumno podporo stanovskih kolegov z vseh koncev Slovenije – v prizadevanjih po obvarovanju zdravja prebivalstva srednje Soške doline, v preteklosti prizadetega zaradi uničujočih učinkov azbesta, v zadnjem obdobju pa zaradi sežiga oziroma sosežiga odpadkov, ki jih v Slovenijo dovažajo tudi iz tujine. Breme mezotelioma je v tem delu 100-krat višje kot drugod, iz tovarniških dimnikov pa se še vedno kadi ... Se politiki kljub kopici pozivov, apelov, prošenj in zahtev res ne zdi vredno ukrepati tako, da bo poskrbljeno za dobrobit ljudi?

Rak

Ker četrtino primerov raka na modih oziroma raka testisov pri nas odkrijejo šele v napredovali fazi, društvo OnkoMan v sklopu meseca movembra moške še dodatno spodbuja k rednemu samopregledovanju

November je zdaj že tako rekoč tradicionalno posvečen skrbi za zdravje moških; v tem mesecu, tako imenovanem movembru, se vrstijo pozivi k čim boljši ozaveščenosti, preventivi in zgodnji prepoznavi bolezenskih znakov, ki jih moški še vedno vse prepogosto prezrejo in se ne odločijo za (pravočasni) posvet z osebnim zdravnikom in za nadaljnje ukrepanje, ki bi jim lahko prihranilo prenekatero grenko izkušnjo pri prebolevanju katerega od resnih rakavih obolenj. Tudi zato je letos mesec movember posvečen ozaveščanju o raku mod oziroma raku testisov.

Kajenje

Zakaj opustiti kajenje? Razlogov je veliko, odločitev je ena sama ...

Zakaj opustiti kajenje? Razlogov je veliko in to zelo tehtnih, odločitev pa je ena sama, povsem osebna. Včasih jo spodbudi diagnoza, ki jo je zakrivilo dolgoletno vdihovanje tobačnega dima in strupenih snovi. Z njimi je danes »oplemeniten« tobak – iz zelo banalnega in spornega razloga: da kadilca zasvoji, saj tobačna industrija tako pridobi uporabnika, ki ji prinaša dobiček, dokler živi; ko kadilec umre, ga industrija zamenja z novim, čim mlajšim potrošnikom. Zato so v zadnjem času glavne marketinške kampanje tobačne industrije usmerjene v mlade. In zaradi tega medicinska stroka, ki pozna zakulisje tega dogajanja, predvsem pa njegove posledice, ne preneha z ozaveščanjem o tem, da si človek, ki se oziroma ko se odpove cigareti, lahko dobesedno reši življenje in se izogne kalvariji, ki bi jo prinesla katera od bolezni, povzročenih s kajenjem, med katerimi je rak pljuč še vedno na prvem mestu.

Rak

»Če rak pljuč ni razširjen, je ozdravljivost 70- do 80-odstotna – problem pa je, ker je COVID vodil v zastoj diagnostike in tudi zdravljenja, kar lahko prinese epidemijo, nič manj hudo od zdajšnje,« opozarja prof. dr. Tanja Čufer

Rak pljuč. Na svetovni ravni je ta bolezen na drugem mestu po pojavnosti in na prvem med vzroki za prezgodnje umiranje; pri nas glede na pogostost te diagnoze, ki jo vsako leto postavijo več kot 1200 Slovencem, zaseda četrto mesto. Včasih je bilo odkritje te resne, invazivne bolezni praviloma usodno, saj je bila diagnoza postavljena v napredovali fazi, ko pravega odziva na zdravljenje ni bilo več mogoče pričakovati. Danes je bistveno drugače. Če bolezen še ni razširjena, je po zaslugi novih zdravljenj ozdravljivost lahko 70- do 80-odstotna, kar je bilo še donedavnega nekaj povsem nepredstavljivega. In zdaj je na obzorju tudi možnost presejanja, zgodnjega odkrivanja, ki obolelim, skupaj z možnostmi učinkovitega zdravljenja, upravičeno vzbuja dodatno upanje.

Bolezni dihal

Ko je izvedel za diagnozo rak pljuč, je mislil, da mu je ostalo le še šest mesecev življenja – od takrat je minilo sedem let ...

Mesec november je posvečen boju proti raku pljuč, težki bolezni, ki jo je danes, če je diagnoza postavljena dovolj zgodaj, mogoče uspešno (za)zdraviti – problem pa je, ker več kot polovico primerov raka na pljučih pri nas še vedno odkrijejo v pozni fazi, ko je bolezen že razširjena. Zato so se pri društvu pljučnih in alergijskih bolnikov odločili za celovito ozaveščanje, s pomočjo katerega naj bi v splošni javnosti, v kateri je rak še vedno tabu, vsak poznal znake te bolezni in se tako znal pravočasno odzvati, se posvetovati z osebnim zdravnikom, ki bo presodil, kakšno naj bo nadaljnje ukrepanje.

Rak

Slovenija se pridružuje redkim državam, ki zagotavljajo finančno kritje ene najperspektivnejših diagnostik na področju onkologije – molekularnega genetskega testiranja za bolnike z rakom

Pri zdravljenju onkoloških bolnikov je v sodobni medicini eden izmed ključnih postopkov za opredelitev poteka zdravljenja molekularna diagnostika. Ta je pri določanju prognoze bolezni, napovedovanju njene ponovitve oziroma odziva na zdravljenje vse bolj nepogrešljiva, kajti pri obravnavi bolnikov z rakom, ki je genska bolezen, so danes tako molekularna diagnostika kot genetski označevalci ključnega pomena pri izbiri zdravljenja, prilagojenega posameznemu bolniku in tumorju, ki ga mora premagati. Zdaj javno predstavljena, sicer pa od 1. julija dalje veljavna ureditev glede tovrstnega zdravljenja, ki bo financirano iz zdravstvene blagajne oziroma iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja, na tem področju prinaša dobre obete onkološkim bolnikom.

Rak

Kaj bolnikom z rakom pljuč sporoča Alenka Artnik, najboljša potapljačica na vdih na svetu, ki ji je rak vzel oba starša?

Svetovna prvakinja in rekorderka v potapljanju na vdih Alenka Artnik se je s to športno disciplino začela ukvarjati pri tridesetih letih; od tedaj se zdi, da je, ko prodira v njegove globine, z morjem eno – strahu ne občuti niti takrat, ko se pljuča, ki sicer pri odraslem človeku, če bi jih razgrnili, lahko prekrijejo nogometno igrišče, globoko pod morsko gladino stisnejo zgolj na velikost pesti odraslega človeka. V teh dneh pa je najboljša potapljačica na vdih na svetu, ki je zaradi raka izgubila oba starša, prevzela še eno vlogo: v novembru, mesecu ozaveščanja o raku pljuč, je postala ambasadorka kampanje Življenje s polnimi pljuči.