Kadar za pljučno hipertenzijo zboli mlad človek, bolezen praviloma hitro napreduje in lahko vodi v odpoved srca. Zato želijo člani Društva za pljučno hipertenzijo Slovenije izboljšati prepoznavnost te bolezni, kajti, kot poudarjajo tudi na podlagi lastnih izkustev, »včasih utrujenost ni 'samo' spomladanska utrujenost, zasoplost pa ni 'zgolj' znak astme ali apneje, ampak gre za pljučno hipertenzijo.« Z boljšo prepoznavo znakov pljučne hipertenzije želijo doseči, da bi čim manj obolelih ostalo brez pravočasne diagnoze in strokovne pomoči.

Zožitev ali zamašitev pljučnih arterij

Vzrokov za nastanek te bolezni, ki spada med redka obolenja, je veliko, vsi pa imajo skupni imenovalec, ki se slejkoprej odrazi v zožitvi ali zamašitvi pljučnih arterij.
 

Najpogosteje spregledana: pljučna arterijska hipertenzija

Med omenjenimi obolenji je najpogosteje spregledana pljučna arterijska hipertenzija (PAH). Ta se najpogosteje pojavi pri mladih (bodočih) mamicah, saj se razvije bodisi med nosečnostjo bodisi po porodu, nasploh pa velja, da lahko prizadane človeka v kateremkoli starostnem obdobju.

Pogosteje se pojavi pri posameznikih, ki imajo katero drugo osnovno bolezen, najsi bo to katera od prirojenih bolezni srca, okužba z zelo invazivno bakterijo Haemophilus influenzae tipa b (HIB), ki najpogosteje povzroči gnojni meningitis ali pljučnico, obolenje jeter ali, denimo, bolezni vezivnega tkiva.

Zadnja možnost zdravljenja: presaditev pljuč, včasih tudi srca

Kadar zdravila, ki pomagajo pri lajšanju simptomov pljučne hipertenzije, zaradi napredovanja bolezni ne učinkujejo več, ostane na voljo le še en način zdravljenja – presaditev organov. Včasih je obolelemu mogoče pomagati s transplantacijo pljuč, včasih je nujna tudi presaditev srca.

Pri simptomih pljučne hipertenzije, ki se pogosto »prekrivajo« s simptomi številnih drugih obolenj, se pogosto zaplete prav zato, ker se jih še vedno nemalokrat pripiše kateremu izmed pogostejših bolezenskih stanj. »Zato marsikdo, tudi družinski zdravniki, ob pojavu simptomov pogosto najprej pomislijo na druge bolezni, medtem ko pljučna hipertenzija vse predolgo ostane nediagnosticirana, Treba se je zavedati, da včasih utrujenost ni le spomladanska utrujenost in da za zasoplost nista vedno krivi astma ali apneja,« poudarjajo v društvu za hipertenzijo, ki si prizadeva za čim bolj celovito ozaveščanje o tej bolezni. 

Izkustveno doživetje pljučne hipertenzije: šestminutni test hoje in dihanje skozi slamici

Eden od tovrstnih ozaveščevalnih dogodkov se bo odvijal jutri (24. maja 2023) med 13. in 18. uro na Prešernovem trgu v Ljubljani, kajti »le z zgodnjo diagnozo lahko bolniku omogočimo najboljšo možno kakovost življenja z zdravili, ki so trenutno na voljo,« poudarjajo v društvu, ki sodeluje tudi z zdravniki, specialisti pulmologije:

Da bi tako laični kot strokovni javnosti čim nazorneje predstavili stanje bolnika s pljučno hipertenzijo, so se pri društvu odločili za šest minut trajajoči obremenilni test hoje, med katerim zdrav posameznik diha skozi dve slamici; tak pristop ga za kratek čas prestavi v kožo bolnega, saj občuti, kako resne težave z dihanjem ima človek s pljučno hipertenzijo. Na tak način je laže razumeti, kaj pomeni živeti s pljučno hipertenzijo, ki hojo po stopnicah lahko spremeni v pravcato nočno moro, ukvarjanje s športom pa za obolelega ostane le neuresničljiva želja. 

Šestminutni test hoje bo v sklopu omenjenega dogodka opravil tudi Cene Prevc, nekdanji smučarski skakalec in dobitnik srebrne medalje na ekipni tekmi na olimpijskih igrah v Pekingu, ki ga bo skupaj z zdravnicama asist. dr. Polono Mlakar in doc. dr. Barbaro Salobir spremljal pulmolog prim. mag. Matjaž Turel, ki mu pritičejo glavne zasluge za vzpostavitev programa za presaditve pljuč, ki ga v sklopu dejavnosti republiškega zavoda Slovenija-transplant izvajajo v UKC Ljubljana.

Simbolični fotografiji: iStock; obremenilni test hoje: arhiv društva za hipertenzijo

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani