Značka: reforma

Značka: reforma

Ukrepi

Triažna fizioterapija bolniku z bolečino v hrbtu, ki zdaj trpi v nedopustno dolgih čakalnih vrstah – storitev, ki jo dobi, pa je pogosto prepozna ali povsem neustrezna – omogoča takojšnjo, kakovostno in učinkovito pomoč

Bolečine v hrbtu so med glavnimi razlogi za (dolgotrajni) bolniški stalež pa tudi za prezgodnjo invalidsko upokojitev. In z bolečino, naj bo akutna ali (sčasoma) kronična, se sreča tako rekoč vsakdo. Kaj je narobe na strokovni ravni, da takšnega stanja ni mogoče pravočasno sanirati? Razlogi so znani: kadrovski manko med zdravniki družinske medicine, ki onemogoča celovito obravnavo slehernega pacienta, in nedopustno dolgo čakanje, najsi gre za napotitev za pregled pri specialistu ali na fizioterapijo. Prenekateri bolnik fizioterapevtsko obravnavo danes dočaka šele takrat, ko so najhujše težave že mimo ali pa so se iz akutnih že spremenile v kronične. Kako to popraviti, kako spremeniti pristop, da bo ta omogočal res kakovostno, pravočasno, celovito in predvsem vsakemu bolniku prilagojeno ukrepanje? Odgovor je na dlani: uvesti je treba triažno fizioterapijo.

Ukrepi

Informacijska tehnologija v zdravstvu: si bosta zdravnik in bolnik med pregledom spet lahko zrla v oči?

Ni pacienta, ki bi, ko potrebuje strokovno pomoč in posvet, stoično prenašal skopi dialog z zdravnikom, ki se je danes bolj kot z bolnikom prisiljen ukvarjati z računalnikom in podatki, ki jih mora vnašati vanj. Da so spremembe nujne, je jasno. Toda kako jih doseči? Kako preseči številne motnje, ki krnijo delovanje zdravstvenega sistema, kako v tej ogromni industriji, v kateri nenehno vznikajo številni kratki stiki, zagotoviti celovite, kakovostne in verodostojne informacije, ki bodo izboljšale tok in povezljivost vseh procesov? Kako izboljšati dostopnost storitev in povečati zadovoljstvo vseh, ki so vpeti v ta kolos? Za omenjene dileme se zdi, da so tako rekoč večne, toda aktualne razmere ne dopuščajo odlašanja z iskanjem rešitev. Tudi o tem je tekla beseda na letošnjem Evropskem zdravstvenem forumu Gastein (EHFG) v avstrijskem Bad Hofgasteinu.

Revolt

Splošni zdravnik iz Juršincev je koncesijsko pogodbo odpovedal zaradi preobremenjenosti, ZZZS pa trdi, da je »podpovprečno obremenjen«. Kdo ima prav?

Včeraj smo na zdravstvenem portalu pisali o skrajni potezi, ki jo je potegnil zdravnik splošne medicine iz Juršincev Miro Lasbaher. Zaradi že pregovorne preobremenjenosti zdravnikov družinske medicine, ki ji, kot pravi, tudi sam ni več kos, pa tudi zato, ker preprosto ne dobi dodatne strokovne pomoči – še enega zdravnika, ki bi bil pripravljen skrbeti za prebivalce na odmaknjenem, ruralnem območju – je občino in plačnika obvestil o odpovedi koncesijske pogodbe. Objavi so sledili zelo raznoliki odzivi; tistim, ki se zavzemajo za ureditev sistema in izboljšanje pogojev za delo zaposlenih v zdravstvu, so se pridružili tudi očitki, češ da argumenti, ki jih navaja Lasbaher, niso resni. Zato smo te podatke preverili.

Revolt

»Delo zdravnikov postaja vedno bolj nevarno, tako za bolnike kot za zdravnike,« opozarja zdravnik Miro Lasbaher iz Juršincev, ki se je odločil za odpoved koncesijske pogodbe

Miro Lasbaher iz Juršincev, zdravnik splošne medicine, se je zaradi nevzdržnih razmer, ki narekujejo delo v ambulantah družinske medicine, odločil, da vrne koncesijo in s prihodnjim letom odide med zasebnike. Delo zdravnikov namreč po njegovem prepričanju postaja vedno bolj nevarno, tako za bolnike kot za zdravnike. In zakaj se Lasbaherju z odpovedjo koncesijske pogodbe ne zdi smiselno počakati do sprejetja aneksa številka dve, s katerim naj bi, kot napoveduje minister za zdravje Aleš Šabeder, vsaj nekoliko izboljšali pogoje za delo najbolj obremenjenih timov?

Ukrepi

Sto dni je mimo. Kaj je minister za zdravje Aleš Šabeder naredil doslej in kaj obljublja za naprej?

Sto dni ministrovanja Aleša Šabedra je mimo. Njegova strokovna pot v zdravstvenem menedžmentu ni dolga, po nekaj več kot leto dni trajajočem vodenju Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana, je po predčasnem odhodu prejšnjega ministra za zdravje Sama Fakina prevzel vodenje tega resorja. Počitka v tem času ni bilo, kajti izzivi, začenši z revoltom zdravnikov družinske medicine, so zahtevali takojšen in neprekinjen angažma. Je bil ta dovolj ažuren in verodostojen? Iskanje rešitev za ureditev najbolj akutnih problemov slovenskega zdravstva, med katerimi zagotovo izstopajo nedopustno dolge in nenehno daljšajoče se čakalne dobe, se je v resnici šele začelo, dela bo še ogromno. Kaj vse se je znašlo na agendi resornega ministra in kakšne so njegove obljube za ureditev razmer v zdravstvu, tudi ali predvsem v dobro pacientov?

Ukrepi

Za kontrolne preglede pri specialistu ne bo več treba vedno znova po novo napotnico k osebnemu zdravniku

V sozvočju z revoltom družinskih zdravnikov, ki v zadnjem času pospešeno opozarjajo na kadrovsko zdesetkanost in posledično preobremenjenost, tudi ali predvsem administrativno, se pospešeno vrstijo ukrepi za izboljšanje razmer v osnovnem zdravstvu. Tako je danes upravni odbor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) na podlagi letošnjega razpisa za dodatnih 32 ambulant splošne oziroma družinske medicine ter 21 otroških in šolskih dispanzerjev prižgal zeleno luč prvim osmim novim timom. Za področje Gorenjske oziroma Zdravstvenega doma Kranj, kjer so razmere najbolj kritične, na razpis ni prispela niti ena vloga; razpis sicer ostaja odprt do konca leta, nadaljnje vloge pa bodo na ZZZS obravnavali sukcesivno.

Ukrepi

Izpovedi zdravnikov iz ZD Kranj: »Zakaj bomo vztrajali? Zato, ker dajanje obližev na gnojne rane zdravstvenega sistema ne zadošča več!«

Kako nevarne in strokovno nedopustne morajo biti okoliščine, ki narekujejo delo zdravnika, da se ta – v skrbi za svoje dobro in za dobro svojih pacientov – odloči za odpoved delovnega razmerja? V Zdravstvenem domu (ZD) Kranj se je za ta res radikalni korak odločilo 24 zdravnic in zdravnikov. V javnosti je bilo v zvezi s tem veliko manipulacij, v smislu, češ da gre v resnici za izsiljevanje za višje plače ali za prikrito težnjo po privatizaciji zdravstva. Pa gre verjeti takšnim trditvam, ki so domicil našle zlasti na družbenih omrežjih ali v politično narekovanih medklicih? Prisluhnite osebnim izpovedim petih zdravnikov ZD Kranj.

Ukrepi

Družinska medicina nadaljuje s protestom proti politiki in ZZZS, ker ne sprejmeta ustreznih rešitev za izboljšanje razmer za bolnike, za katere želijo zdravniki skrbeti celovito in profesionalno

Zdravnikom iz kranjskega zdravstvenega doma je danes izrazila podporo tudi Katedra za družinsko medicino Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. »Njihovo dejanje razumemo kot protest proti odločevalcem – proti politiki in ZZZS, ker ne sprejmeta ustreznih rešitev za izboljšanje razmer za naše bolnike, za katere želimo še naprej skrbeti celovito in profesionalno.«

Ukrepi

Konrad Kuštrin v video intervjuju o gašenju požarov v zdravstvu: »Politika si rok ne more več oprati, preveč so umazane!«

Zdravstvena politika v zadnjih desetih letih ni imela vizije – nasprotno, politiki so, kar se tiče zdravstva, gostobesedni le pred volitvami, ko obljubljajo, da bodo rešili vse nakopičene probleme, potem pa ne naredijo ničesar. V smislu (re)vizije te dolgoletne resničnosti in njenih posledic je bil v video intervjuju za zdravstveni portal zelo neposreden predsednik sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Fides Konrad Kuštrin. Po njegovem prepričanju je aktualna kriza Zdravstvenega doma Kranj le vrh ledene gore nakopičenih problemov v slovenskem zdravstvu. In kako Kuštrin ocenjuje nevzdržni položaj, v katerem so se zaradi politične indolentnosti in aktualnega revolta zdravnikov, specialistov splošne in družinske medicine, znašli pacienti?

Ukrepi

Razmere v zdravstvu so resne, vendar politika – kot vedno – igra svojo igro

Po dolgotrajnem čakanju sem danes prišla na vrsto za specialistični kontrolni pregled v eni izmed regionalnih bolnišnic, pri zdravniku, ki mu preobremenjenost v zdaj veljavnem sistemu še ni načela duha – česar o nekaterih, ki so hiteli po dolgem hodniku, na gosto posejanem s čakajočimi pacienti, ne bi bilo mogoče z gotovostjo trditi. Ko sva se z zdravnikom v skopo odmerjenem času pogovorila o ključnih stvareh, je mimogrede, prejkone v šali, vprašal: »Ste slišali, da so se čakalne vrste skrajšale?«. Seveda, odvrnem, z nečim je treba umiriti razgrete duhove, čeprav pacienti pripovedujejo drugačno zgodbo; odgovorni se pač morajo pohvaliti, da upravičijo svoj obstoj. In vprašam: »Kaj pa zdravniki, ali to skrajšanje v resnici občutite, je zares prišlo do tega premika?« Odgovor je bil jasen. Pozna ga vsakdo, ki obsedi v eni od čakalnic za specialistične ambulantne preglede v kateri izmed bolnišnic – in prisluhne izpovedim čakajočih, ki ne (po)vedo prav ničesar o skrajšanju čakalnih dob.