Značka: UKC Ljubljana

Značka: UKC Ljubljana

Ukrepi

Kam vodi hoja po robu zmogljivosti zdravstvenega sistema?

Naj bo še tako težko prenašati okoliščine, v katere nas je postavila epidemija, posledično pa tudi ukrepi, povezani z njenim obvladovanjem, trenutni podatki kažejo, da bistvenega izboljšanja epidemiološke situacije še nekaj časa ni mogoče pričakovati. Razmere se izboljšujejo v samo dveh regijah, na Gorenjskem in v osrednji Sloveniji. »Sprehajamo se po meji obvladljivosti,« je na pezo resničnosti, ki se v bolnišnicah nanaša tako na oskrbo COVID bolnikov kot tudi vseh drugih pacientov, ki prav tako nujno potrebujejo celovito, kakovostno in varno ukrepanje, danes ponovno opozoril vodja oddelka intenzivne terapije Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja ljubljanskega UKC prof. dr. Matjaž Jereb.

Transplantacije

14-letnici s cistično fibrozo presadili pljuča in ji podarili novo življenje

V Sloveniji je program presaditev pljuč (ponovno) začel z delovanjem pred dvema letoma, simbolično uverturo je predstavljal kompleksni poseg, v sklopu katerega so pacientki uspešno presadili obe pljučni krili. Osmega avgusta letos (v noči s petka na soboto) pa se je zgodila nova prelomnica: med devet ur trajajočo operacijo so 14-letnemu dekletu s cistično fibrozo obolela pljuča zamenjali z zdravimi; v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana je bila to prva presaditev pljuč pri otroku. Deklica je z novimi pljuči samostojno lahko zadihala že drugi dan po transplantaciji in danes, ko so o tem posegu prvič javno spregovorili, je njeno počutje odlično.

Ukrepi

Zganjanje panike ali skrb za varnost in zdravje drugih?

Zanikanje resničnosti in omalovaževanje argumentov, ki zahtevajo resen in spoštljiv odziv, ni nič novega – neverjetno pa je, da se nekaj takega dogaja danes, kmalu zatem, ko je Slovenija precej uspešno premostila uvodno srečanje z okužbami z novim koronavirusom. Ta nova, vse prej kot zanemarljiva grožnja še vedno ni izzvenela. Nasprotno, pojavnost okužb s koronavirusom SARS-CoV-2 se ponovno povečuje, tokrat z večjo pojavnostjo med mladimi, okužbe pa so si že utrle pot tudi v domove za starejše, med posameznike, ki jih z okužbo povzročena bolezen COVID najbolj ogroža. Epidemiologi z delom na terenu in pripravo celovitih ukrepov poskušajo preprečiti uresničitev slabega scenarija, za katerega se zdi, da v zadnjih dneh postaja resničnost.

Ukrepi

Darko Siuka: »Govorimo o zaščitnih ukrepih, s katerimi pomagamo obvarovati zdravje drug drugega – in ne o prepovedih, ki jih imamo zato, da jih lahko kršimo!«

Zdravnik Darko Siuka s Kliničnega oddelka za gastroenterologijo Interne klinike ljubljanskega UKC je že pred dobrimi tremi meseci, ko uporaba zaščitnih mask v zaprtih javnih prostorih pri nas uradno še ni bila uveljavljena, pripravil deset priporočil za čim uspešnejši boj proti okužbam z novim koronavirusom. Med temi priporočili je poleg jemanja vitamina D izpostavil tudi pomen uporabe zaščitnih mask v zaprtih javnih prostorih. Po omilitvi ukrepov za preprečevanje prenosa okužb SARS-CoV-2 je od danes uporaba zaščitnih mask v zaprtih prostorih ponovno v veljavi. Glede zaščite pred okužbami, ki jo omogoča uživanje D vitamina, pa skupina zdravnikov, ki so skupaj z asist. Darkom Siuko predpisovanje tega vitamina svetovali tudi družinskim zdravnikom in zdravnikom v domovih za starejše, že dobiva strokovne odmeve na mednarodni ravni – tudi z objavama v dveh uglednih strokovnih publikacijah: The British Journal of Medicine (BMJ) in Journal Mayo Clinic Proceedings.

Ukrepi

Prof. dr. Bojana Beović: »Razplet epidemije je odvisen od vseh nas«

Vsakomur med nami je jasno, da so številne bolezni po zaslugi dognanj in védenja sodobne medicine izgubile predznak usodnosti – in ni ga človeka, ki ne bi bil hvaležen, da tudi po postavitvi hude diagnoze njegovo življenje še ni končano, nasprotno, to je lahko še naprej kakovostno in lepo, težkemu obolenju navkljub. Sicer se še marsikaj in marsikdaj lahko zaplete, a dobre možnosti obstajajo in pacienti nemalokrat živijo naprej lepo življenje, morda še lepše, kot so ga živeli prej, saj se v takem prelomnem trenutku razporeditev vrednot izrazito spremeni; na vrh seznama pridejo tiste, ki v času, ko je človek zdrav, ostajajo pozabljene. Drugače pa se stvari odvijajo pri neznanki, kar bolezen COVID-19 še vedno je – kljub pri nas dobro prestanemu prvemu valu epidemije. Zakaj? Morda bolezen poznamo premalo (od blizu), da bi ljudje na splošno zaupali nasvetom medicinske stroke glede dosledne zaščite pred okužbo, ki je še vedno nujna, saj lahko reši ne eno, ampak veliko življenj. Bo trenutno še vedno izraziti nihilizem preglasil svarila stroke in nas bo zaradi tega drugi val epidemije novega koronavirusa zajel bistveno hitreje, kot smo pričakovali?

Ukrepi

Če bi se prav vsi dosledno držali zaščitnih ukrepov in samoizolacije, bi bil vrh epidemije novega koronavirusa pri nas lahko že sredi aprila, nakar bi se razmere začele počasi umirjati

Domovi za starejše so glavno bojišče, na katerem se pri nas trenutno bije glavna bitka s koronavirusom, zato bo udejanjanje pravih, celovitih in usklajenih ukrepov ključnega pomena za obvladanje epidemije, je nedvoumen direktor Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik dr. Aleš Rozman. Na njihovi kliniki so se na razmere, ki jih narekuje koronavirus SARS-CoV-2, začeli pospešeno pripravljati že pred več kot mesecem dni – takoj, ko so videli, kaj se dogaja na Kitajskem in kam je širjenje okužb vodilo v Italiji.

Ukrepi

V trgovino le še z zaščitno masko (ali ruto ali šalom, ki morata prekrivati nos in usta) in rokavicami

Minulo soboto se je v Sloveniji v sklopu premagovanja epidemije novega koronavirusa zgodila večplastna prelomnica. Pokazalo se je, da doslej sprejeti ukrepi preprosto ne učinkujejo več, ne glede na to, kako blizu enega od žarišč pandemije živimo Slovenci, in ne glede na to, v kolikšni meri se je epidemija že doslej razširila pri nas. Občutek nedotakljivosti in neranljivosti se je med posamezniki očitno tako okrepil, da so v soboto določena turistična središča skorajda dobesedno preplavili obiskovalci z različnih koncev Slovenije, pri čemer je bilo udejanjanje ukrepov za čim učinkovitejše in celovitejše obvladovanje in preprečevanje širjenja bolezni COVID-19 povsem onemogočeno – razen pri tistih, ki so preprosto ostali doma. V prihodnje ne bo več tako. V nedeljo so se razmere v glavnih turističnih krajih sicer umirile, drugod pa ne kaj dosti, zato je vlada na dopisni seji sprejela zaostritev prepovedi. Tako se od polnoči pa do konca epidemije lahko gibljemo le še znotraj občine, v kateri imamo stalno ali začasno prebivališče.

Ukrepi

Ste v samoizolaciji? Ali upoštevate prav vse ukrepe za preprečevanje prenosa okužbe z novim koronavirusom?

Čeprav še ni mogoče reči, kdaj bo epidemija novega koronavirusa pri nas dosegla višek, zdajšnje dogajanje ni spodbudno. Zdi se, kot da ljudje preprosto ne razumejo, kako nevarna je lahko bolezen, ki jo (sicer resda pri vsakem petem obolelem) povzroči okužba s koronavirusom SARS-CoV-2, in kako velik davek bo zahtevala od celotne slovenske družbe, svoj odtis pa bo pustila prav na vsakem od nas. Zato logično vprašanje: res veste, kaj morate narediti, če vam zdravniki zaradi suma na okužbo ali zaradi blagega prebolevanja bolezni COVID-19, pri katerem hospitalizacija ni nujna, odredijo samoizolacijo, ki mora trajati 14 dni? Ste se v tem času pripravljeni držati vseh navodil, s čimer lahko preprečite širjenje okužbe in njene najbolj usodne posledice?

Ukrepi

Slovenci se vse bolj dosledno držimo priporočenih (samo)zaščitnih ukrepov, vendar nas najtežje preizkušnje v epidemiji novega koronavirusa še čakajo

Čeprav namerava vlada v prihodnjih dneh razpravljati o nadaljnjem stopnjevanju ukrepov oziroma prepovedi, namenjenih lažji prebroditvi krize, ki jo narekuje epidemija novega koronavirusa, upočasnjenemu širjenju okužb s koronavirusom in čim celovitejši pripravi na vrh zbolevnosti za COVID-19 v Sloveniji, morda napovedovanega odloka, po katerem naj bi se prebivalci zadrževali zgolj znotraj meja občine, v kateri živijo, niti ne bo treba sprejeti. Zakaj? Zato, ker se Slovenci vse bolj dosledno držimo veljavnega odloka in priporočenih (samo)zaščitnih ukrepov.

Ukrepi

»Smo v eni največjih množičnih katastrof, ki jih bomo kadarkoli v življenju doživeli«

»Sem zdravnica na onkološkem inštitutu v Ljubljani in moram povedati, da me je strah. Strah me je, ko vidim, kako so ljudje neodgovorni. Strah me je, ko vidim, kako so ljudje sebični, 'pametni' in ko vidim, da mislijo, da pretiravamo. Torej, dragi moji: smo v eni največjih množičnih katastrof, ki jih bomo kadarkoli v življenju doživeli,« se je danes zvečer na splošno (ne)razumevanje opozoril glede nevarnosti novega koronavirusa na facebooku odzvala zdravnica doc. dr. Mirjana Rajer.