Značka: sistem

Značka: sistem

Revolt

»Delo zdravnikov postaja vedno bolj nevarno, tako za bolnike kot za zdravnike,« opozarja zdravnik Miro Lasbaher iz Juršincev, ki se je odločil za odpoved koncesijske pogodbe

Miro Lasbaher iz Juršincev, zdravnik splošne medicine, se je zaradi nevzdržnih razmer, ki narekujejo delo v ambulantah družinske medicine, odločil, da vrne koncesijo in s prihodnjim letom odide med zasebnike. Delo zdravnikov namreč po njegovem prepričanju postaja vedno bolj nevarno, tako za bolnike kot za zdravnike. In zakaj se Lasbaherju z odpovedjo koncesijske pogodbe ne zdi smiselno počakati do sprejetja aneksa številka dve, s katerim naj bi, kot napoveduje minister za zdravje Aleš Šabeder, vsaj nekoliko izboljšali pogoje za delo najbolj obremenjenih timov?

Ukrepi

Sto dni je mimo. Kaj je minister za zdravje Aleš Šabeder naredil doslej in kaj obljublja za naprej?

Sto dni ministrovanja Aleša Šabedra je mimo. Njegova strokovna pot v zdravstvenem menedžmentu ni dolga, po nekaj več kot leto dni trajajočem vodenju Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana, je po predčasnem odhodu prejšnjega ministra za zdravje Sama Fakina prevzel vodenje tega resorja. Počitka v tem času ni bilo, kajti izzivi, začenši z revoltom zdravnikov družinske medicine, so zahtevali takojšen in neprekinjen angažma. Je bil ta dovolj ažuren in verodostojen? Iskanje rešitev za ureditev najbolj akutnih problemov slovenskega zdravstva, med katerimi zagotovo izstopajo nedopustno dolge in nenehno daljšajoče se čakalne dobe, se je v resnici šele začelo, dela bo še ogromno. Kaj vse se je znašlo na agendi resornega ministra in kakšne so njegove obljube za ureditev razmer v zdravstvu, tudi ali predvsem v dobro pacientov?

Rak

IZ PRVE ROKE: Rak prostate

Rak prostate je najpogostejši rak moških. Slovenija se tako glede zgodnjega odkrivanja kot tudi glede uspešnosti zdravljenja te bolezni umešča v evropski vrh. Seveda pa je ključnega pomena, da je diagnoza postavljena dovolj zgodaj, ko bolezen še ni napredovala, saj so v tem primeru tudi uspešnost zdravljenja, preživetje in ozdravitev najbolj verjetni. V članku in videu o tej bolezni – v vseh fazah, od diagnoze do zdravljenja in okrevanja – zdravnik Gregor Hlebič, specialist urologije, Tina Burgar, diplomirana medicinska sestra s specialnimi znanji in pacient Mitja Rovanšek spregovorijo tako rekoč o vseh vprašanjih, dilemah, pomislekih in razmislekih, s katerimi se sreča bolnik, ko mu postavijo to diagnozo.

Preventiva

Z zelo preprostimi prijemi lahko prepolovimo tveganje za nastanek raka. Kako?

Začenja se evropski teden boja proti raku, za katerim v Sloveniji vsako leto zboli približno 8000 moških in 6000 žensk. Ta bolezen pri nas iz leta v leto ugasne več kot 6000 življenj – ker je bila bodisi prepozno odkrita bodisi preveč invazivna, da bi bilo obolelega mogoče rešiti iz njenih krempljev. Po drugi strani pa med nami živi 100.000 zmagovalcev – ljudi, ki so za rakom sicer zboleli, vendar so ga uspešno premagali. In, kar je še pomembneje: po ocenah Mednarodne agencije za raziskovanje raka je z zelo preprostimi prijemi v načinu življenja mogoče prepoloviti breme raka – pa tudi drugih kroničnih obolenj, vključno s srčno-žilnimi boleznimi.

Ukrepi

Za kontrolne preglede pri specialistu ne bo več treba vedno znova po novo napotnico k osebnemu zdravniku

V sozvočju z revoltom družinskih zdravnikov, ki v zadnjem času pospešeno opozarjajo na kadrovsko zdesetkanost in posledično preobremenjenost, tudi ali predvsem administrativno, se pospešeno vrstijo ukrepi za izboljšanje razmer v osnovnem zdravstvu. Tako je danes upravni odbor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) na podlagi letošnjega razpisa za dodatnih 32 ambulant splošne oziroma družinske medicine ter 21 otroških in šolskih dispanzerjev prižgal zeleno luč prvim osmim novim timom. Za področje Gorenjske oziroma Zdravstvenega doma Kranj, kjer so razmere najbolj kritične, na razpis ni prispela niti ena vloga; razpis sicer ostaja odprt do konca leta, nadaljnje vloge pa bodo na ZZZS obravnavali sukcesivno.

Ukrepi

Bo nasilje proti zdravnikom in drugim zdravstvenim delavcem postalo kaznivo dejanje?

Nasilje je tudi v zdravstvu postalo del delovnega vsakdana in zdravniki se želijo tem grožnjam postaviti po robu – podobno, kot so medicinske sestre naredile že pred leti. Da zdravstvena sfera ni imuna na pojav nasilnih incidentov, boleče opominjajo usodni dogodki iz preteklosti. Spomnimo se samo umora zobozdravnice, ki jo je v njeni ordinaciji v Zdravstvenem domu Ljubljana zabodel 29-letnik. Ali tragedije v Splošni bolnišnici Izola, ko je pacient, 70-letni moški, med streljanjem ubil zdravnika in policista. Ali tega, ko je neprišteven moški v Zdravstvenem domu Piran večkrat zabodel medicinsko sestro.

Ukrepi

Sporočilo ob svetovnem dnevu družinske medicine: »Želimo in zahtevamo izboljšanje razmer v naših ambulantah«

»Poklic zdravnika družinske medicine je zanimiv, zelo raznolik in lep. Mnogi med nami smo mu posvetili svoja življenja – in se ne bi nikdar odločili drugače. Lepo je biti družinski zdravnik,« so ob današnjem svetovnem dnevu zdravnika družinske medicine sporočili slovenski zdravniki splošne oziroma družinske medicine, ki jih je pri nas približno tisoč. Toda čar njihovega poslanstva je v zadnjem času precej okrnjen ...

Ukrepi

Izpovedi zdravnikov iz ZD Kranj: »Zakaj bomo vztrajali? Zato, ker dajanje obližev na gnojne rane zdravstvenega sistema ne zadošča več!«

Kako nevarne in strokovno nedopustne morajo biti okoliščine, ki narekujejo delo zdravnika, da se ta – v skrbi za svoje dobro in za dobro svojih pacientov – odloči za odpoved delovnega razmerja? V Zdravstvenem domu (ZD) Kranj se je za ta res radikalni korak odločilo 24 zdravnic in zdravnikov. V javnosti je bilo v zvezi s tem veliko manipulacij, v smislu, češ da gre v resnici za izsiljevanje za višje plače ali za prikrito težnjo po privatizaciji zdravstva. Pa gre verjeti takšnim trditvam, ki so domicil našle zlasti na družbenih omrežjih ali v politično narekovanih medklicih? Prisluhnite osebnim izpovedim petih zdravnikov ZD Kranj.

Ukrepi

»Z zdravstvom so se predolgo igrali – in posledice so tu,« pravi Rudi Dolšak, direktor Zdravstvenega doma Ljubljana, ustanove, ki je danes prejela državno odlikovanje

Rudi Dolšak, direktor Zdravstvenega doma Ljubljana, je v pogovoru za Zdravstveniportal.si poudaril, da odlikovanje za uspešno 50-letno delovanje tega največjega zdravstvenega doma v Sloveniji, ki s sedmimi enotami pokriva Ljubljano in okolico pa tudi mnogo širše področje, nima nobene neposredne povezave s stanjem v slovenskem zdravstvu v zadnjih desetih letih. Probleme, ki so izbruhnili v družinski medicini, je Dolšak razčlenil zelo kritično – na rovaš politike oziroma vseh, ki so, tako ali drugače, dolga leta odločali o usodi tega področja –, rekoč: »Z zdravstvom so se predolgo igrali – in posledice so tu.«

Revolt

»Kolegom iz javnih zdravstvenih zavodov javno izražamo polno podporo v uporu proti zdravstveni zavarovalnici in zdravstveni politiki, ki ruši slovensko zdravstvo«

»Prav nikomur ne dovolimo, da nam vsiljuje količino in vsebino dela s pacienti, za katere skrbimo in smo zanje odgovorni. Zdravstvo je v osnovi namenjeno ljudem, za katere skrbijo strokovnjaki – ki smo tudi ljudje!« poudarjajo člani strokovnega združenja zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije v pismu podpore zdravstveno-domskim kolegom iz Kranja, Nazarij, Celja, Maribora in Ptuja; ti so se zaradi nevzdržnih razmer, v katerih zdravljenje ne more biti več kakovostno in varno, pa tudi zaradi nemoči pri pozivanju k spremembam, odločili za doslej najbolj neposreden revolt, za odpoved delovnega razmerja ali za napoved takšnega ukrepa. Pismo polne podpore uporu družinske medicine proti zdravstveni zavarovalnici in zdravstveni politiki je bilo sprejeto na torkovi seji izvršilnega odbora, predsednik združenja Igor Dovnik pa ga je danes prvič javno predstavil v sklopu strokovnega srečanja v Portorožu.