Katedra za družinsko medicino, ki deluje v sklopu Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, letos obeležuje 30-letnico delovanja, v sklopu katerega pomaga pri akademskem razvoju te stroke. Z ohranjanjem res visoke ravni izobraževanja in nedavno prenovitvijo specializacije, z dobrimi odnosi in zagotavljanjem spodbudnega okolja, ki omogoča profesionalni razvoj, se je družinska medicina, ki je bila sicer dolga leta povsem po krivici razvojna cokla javnega zdravstva, spet začela postavljati na noge. Seveda bo trajalo še dolgo, da se bodo kadrovsko zdesetkane stanovske vrste, ki jih dodatno šibi še skorajšnji val upokojitev, okrepile – tako, da bo vsak zavarovanec lahko imel izbranega družinskega zdravnika, ki bo v srži seznanjen z njegovo anamnezo in izzivi, zaradi katerih bo pacient vsake toliko primoran stopiti na dolgotrajnejšo diagnostično pot.
Porast prijav za specializacijo iz družinske medicine – na prvi odprti razpis, ki mu bosta sledila še dva, je po dolgih letih prispelo 41 vlog; 36 je bilo prijav za družinsko medicino na nacionalni ravni in pet za posamezne izvajalce – je dokaz, kako veliko je mogoče doseči s sodelovanjem in s premišljenim pristopom. O tem so podrobneje spregovorili generalna sekretarka zdravniške zbornice in vodja tamkajšnjega oddelka za specializacije Tina Šapec, družinska zdravnica in nacionalna koordinatorica za specializacijo iz družinske medicine prim. prof. dr. Marija Petek Šter ter državni sekretar na ministrstvu za zdravje Denis Kordež.
Z ohranjanjem res visoke ravni izobraževanja in nedavno prenovitvijo specializacije, z dobrimi odnosi in zagotavljanjem spodbudnega okolja, ki omogoča profesionalni razvoj, se je družinska medicina, ki je bila sicer dolga leta povsem po krivici razvojna cokla javnega zdravstva, spet začela postavljati na noge.
Dosežene številke: ne gre za statistiko, ampak za skupni dosežek v dobro pacientov
»Ministrstvo za zdravje je prisluhnilo zdravniški zbornici in je specializacije, zlasti deficitarne, razpisalo na nacionalni ravni. V družinski medicini ni pravih zasebnikov, kar pomeni, da bodo vsi ti mladi specialisti pomembno okrepili dostopnost do družinskega zdravnika. In to stanje ni končno, saj bosta sledila še dva razpisa,« poudarja Tina Šapec.
Ob tem predstavnica zdravniške zbornice še izpostavi, da predstavljene številke niso le statistika, ampak pomemben skupni dosežek v dobro pacientov – pa tudi signal, da je s takšnim pristopom mogoče doseči izboljšave na še tako kompleksnih področjih v javnem zdravstvu.
Aktualni razpis se bo zaokrožil v teh dneh, nakar bosta sledila razpisa, v sklopu katerih bodo vloge odpirali 9. julija in 9. avgusta. Za primerjavo velja omeniti, da je bilo že lani zasedenih 100 mest za specializacijo iz družinske medicine; tudi letošnje število naj bi se na koncu približalo tej kvoti.
Ker v družinski medicini ni pravih zasebnikov, bodo vsi ti mladi specialisti pomembno izboljšali dostopnost do družinskega zdravnika.
Kako v petih letih do 1500 novih specialistov družinske medicine?
Po oceni prim. prof. dr. Marije Petek Šter, družinske zdravnice, ki je tudi nacionalna koordinatorica za specializacijo iz družinske medicine, bi v prihodnjih letih, na račun zdajšnjega kadrovskega manka in skorajšnjih upokojitev, potrebovali 1500 novih specialistov družinske medicine.
»Trenutno delam v Ljubljani, kjer prebivalci najbolj občutijo pomanjkanje družinskih zdravnikov. Med nedavnim obiskom na domu me je pacient, tetraplegik s stalnim urinskim katetrom, prosil, če lahko postane moj pacient. Prošnje mu nisem mogla odreči, kljub zavedanju, kako preobremenitve vplivajo na naše delo,« pove zdravnica, prepričana, da je »specializacija iz družinske medicine najlepša, sicer ne bi ostala tako dolgo v tem poklicu.«
Kot dodaja Marija Petek Šter, ima medicina na tem področju odlične mentorje – in čeprav je stroka dokaj mlada, je uspešna, kar med drugim potrjuje tudi to, da se za to specializacijo odločajo tudi najboljši študenti medicine.
V Sloveniji bi v prihodnjih letih, na račun zdajšnjega kadrovskega manka in skorajšnjih upokojitev, potrebovali 1500 novih specialistov družinske medicine.
Prilagoditve med razpisi niso možnost, ampak nuja
Ob tem tako Tina Šapec kot Marija Petek Šter izpostavljata, da bi veljalo razpisne postopke prilagoditi interesu študentov medicine, s čimer se strinja tudi državni sekretar na ministrstvu za zdravje Denis Kordež.
»Na ministrstvu se absolutno strinjamo s tem, da je močno osnovno zdravstvo temelj javnega zdravstva – in to niso politične floskule. Vsekakor bodo nujne prilagoditve med razpisi, saj ne smemo izgubiti prav nobenega kandidata za specializacijo iz družinske medicine,« meni Kordež, ki se zaveda, da še tako dober odziv na razpis ne bo v kratkem v sistem pripeljal vseh družinskih zdravnikov, ki jih v Sloveniji potrebujemo.
Spodbude, ki naj bi spremenile stanje duha v osnovnem zdravstvu, vsaj v družinski medicini, naj bi bile v prihodnje udejanjene tudi s pomočjo strategije razvoja primarnega zdravstva, sprejete v minulem letu.
Tudi na ministrstvu za zdravje se strinjajo z ugotovitvijo, da je močno osnovno zdravstvo temelj javnega zdravstva. Je pa res, da bo do celovite okrepitve celotne primarne ravni vodila še dolga pot.
Simbolične fotografije: iStock; portreti: posnetek zaslona/prenos STA
Vaš komentar?
Komentirate lahko na naši facebook strani.
