Bolniki, pa ne le starejši, pogosto nasedajo lažnim navedbam o »čudodelnih« izdelkih, ki da so »povsem varni, absolutno učinkoviti in tako rekoč brezplačni«. Kdo in kdaj bo naredil konec učbeniškim primerom zavajajočih oglasov?

Bolniki, pa ne le starejši, pogosto nasedajo lažnim navedbam o »čudodelnih« izdelkih, ki da so »povsem varni, absolutno učinkoviti in tako rekoč brezplačni«. Kdo in kdaj bo naredil konec učbeniškim primerom zavajajočih oglasov?

Mnogim, ki jih tarejo številne zdravstvene tegobe in ki imajo praviloma ne eno, ampak več kroničnih obolenj, se kakovost življenja počasi poslabšuje. Čeprav se gabariti aktivnosti, ki so bile včasih del vsakdana, zmanjšujejo, imajo tudi ti, pa naj bodo starejši ali nekoliko mlajši, številne konjičke, ki jim pestrijo dan in pomagajo pri bistrenju možganskih aktivnosti. Reševanje križank, na primer, dokazano pripomore k ohranjanju kognitivnih sposobnosti; če so križanke tematske, prebiranje dodatnih informacij ni le zanimivo in poučno, ampak pripomore tudi k širjenju obzorij. Toda goljufivi marketinški prijemi, ki ciljajo na ranljivost posameznika, so dobili domicil tudi v najbolj priljubljenih križankah na Slovenskem, kjer imajo na voljo oglasni prostor, v sklopu katerega starejšim lažejo z obljubami o tako rekoč takojšnji povrnitvi izgubljenega zdravja, denimo sluha – če, seveda, nemudoma naročijo »čudežne kapljice« ali kapsule ali tablete, ki pa, žal, nimajo prav nobenega koristnega učinka.

Bolniki, pa ne le starejši, pogosto nasedajo lažnim navedbam o »čudodelnih« izdelkih, ki da so »povsem varni, absolutno učinkoviti in tako rekoč brezplačni«. Kdo in kdaj bo naredil konec učbeniškim primerom zavajajočih oglasov?
Primer absolutno zavajajočega oglasa, objavljenega v enih izmed bolj priljubljenih križank na Slovenskem, kjer so goljufivi oglaševalci dobili na voljo oglasni prostor, v sklopu katerega reševalcem, pa ne le starejšim, lažejo o tako rekoč takojšnji povrnitvi izgubljenega zdravja, denimo sluha – če, seveda, nemudoma kupijo »čudežne kapljice« (ali kapsule ali tablete), ki v resnici niso nič drugega kot neučinkoviti, lahko pa celo škodljivi »ništrc«, kajti prava sestava takih izdelkov ni znana.

»Skupaj s sodelavci smo razvili avtoregeneracijsko biofonično formulo, ki obnovi popolno slušno sposobnost. Je 100-odstotno naravna in popolnoma varna. Formula je v obliki tekočine, ki se jo zlahka vkapa neposredno v uho,« je zapisano v enem od takšnih oglasov, v katerem naročnik oglasa (podjetje iz Varšave) trdi, da kapljice, ki da jih je odkril »prof. Hans Vogel, specialist za težave s sluhom in vodja oddelka za avdiologijo in foniatrijo Foničnega inštituta v Avstriji«, že po treh tednih uporabe omogočijo popolno regeneracijo sluha. Resnica pa je povsem drugačna. Profesor Hans Vogel ne obstaja. Prav tako ne obstajata ne omenjeni oddelek ne omenjeni inštitut. In, seveda, tudi kapljice, s katerimi bi bilo mogoče »čudežno«, v pičlih treh tednih, povrniti izgubljeni sluh, niso nič drugega kot izmišljotina, na podlagi katere goljufivi oglaševalci iz tujine poskušajo opetnajstiti čim več ljudi s tovrstnimi težavami. 

lažno oglaševanje v Sloveniji - primer

Profesor Hans Vogel ne obstaja. Ne obstajata ne omenjeni oddelek ne omenjeni inštitut. Tudi kapljice, s katerimi bi bilo mogoče »čudežno«, v pičlih treh tednih, povrniti izgubljeni sluh, niso nič drugega kot izmišljotina. S takim pristopom poskušajo goljufivi oglaševalci iz tujine opetnajstiti čim več ljudi s tovrstnimi težavami. Čeprav je težko verjeti, so pri tem (vedno znova) uspešni.

Nobena trditev iz manipulativno zasnovanega oglasa ne drži

Oglasni prostor, pa naj bo to v tiskanih izdajah priljubljenih revij in časopisov, na televiziji ali v družbenih medijih, je vse pogosteje zapolnjen s takšnimi vsebinami, ki bolniku ne praznijo le denarnice, ampak lahko pomembno vplivajo na še dodatno poslabšanje bolezni. Ni namreč znano, kakšne snovi so v resnici vsebovane v takšnih tinkturah, kapljicah, tabletah ...

Omenjeni oglas je bil objavljen v tematskih križankah o zdravilnih rastlinah, ki so izšle septembra lani. In v tem oglasu je veliko momentov, ki bi bralca morali opozoriti, naj zapisanim trditvam ne verjame: gre za izmišljeni intervju s »čudodelcem«. Kljub temu, da so križanke izšle septembra, je v oglasu zapisano, da »v okviru trenutne decembrske akcije« tisti, ki se odzove takoj – oziroma je med prvimi 100, ki bodo poklicali –, prejme 100-odstotni popust, torej povsem brezplačno »povrnitev sluha« z izdelkom, ki sicer stane 149 evrov. 

Seveda nobena od trditev iz oglasa ne drži, a mnogi bralci kljub tako prozorno nanizanim trditvam v oglasu vseeno pokličejo na navedeno številko.

Pristop pri takšnih zavajajočih oglasih je vse pogostejši, predvidljiv – kot kaže, pa tudi neulovljiv, saj tovrstni praksi, ki izkorišča stisko bolnih, ni videti konca. Podjetje, ki takšen izdelek trži, po pravni plati sicer (vsaj pro forma) odgovarja za verodostojnost oglaševanega izdelka – toda čim inšpekcije ali organi pregona želijo ukrepati, podjetje, ki je nemalokrat tudi fiktivno, »izgine« in se pod drugim imenom pojavi na drugem naslovu, v primeru spletnih oglasov pa nove oglase razpošilja prek drugega strežnika. Goljufivi oglaševalci se zanašajo na to, da je čezmejno preganjanje in sankcioniranje takšne sporne prakse močno oteženo, potrošnik pa slabo zaščiten, kajti pritožbe in reklamacije so zapletene, nemalokrat neizvedljive.

Uradne institucije sicer opozarjajo na nevarnost tovrstnih oglaševanj, s katerimi neznani prodajalci iz tujine poskušajo čim več zaslužiti s prodajo neučinkovitih ali celo škodljivih proizvodov, ki »vsebujejo« zgolj trditve o znanstveno neobstoječih in medicinsko nemogočih dognanjih. Ta naj bi, kot je razvidno iz konkretnega primera takšnega oglasa, omogočala »regeneracijo sluha«, »obnovo slušnih dlačic«, »povrnitev sluha v treh dneh do treh tednih« in »učinkovitost v vseh starostnih obdobjih«. 

Vse te navedbe niso nič drugega kot zavajajoča laž, ki jo oglaševalci poskušajo čim verodostejneje podkrepiti z uporabo manipulativnih, a psihološko vendarle učinkovitih vzorcev, saj ti delujejo pri vsaj določenem deležu ljudi – v konkretnem primeru so to reševalci križank. Da bi se ti morda še hitreje ujeli v nastavljeno zanko, so trditve zapakirane v izmišljeni intervju »s prof. Hansom Voglom, ki je uspel na tisoče ljudi po vsem svetu rešiti gluhote«. 

Primer lažnega oglaševanja v tujini

Goljufivi oglaševalci različice takšnih zavajajočih oglasov objavljajo v različnih državah. Pri tem početju se zanašajo na to, da je čezmejno preganjanje in sankcioniranje tovrstnih spornih praks močno oteženo, potrošnik pa slabo zaščiten, kajti pritožbe in reklamacije so zapletene, nemalokrat neizvedljive.

Kako zelo prepustno je (lahko) oglasno sito?

Da bi se objava takšnih zavajajočih trditev izmuznila uredništvu oziroma izdajatelju ene izmed zelo priljubljenih ugankarskih revij v Sloveniji, je težko verjeti, še teže pa razumeti. Tudi zato, ker je ne le v Sloveniji, ampak tudi nasploh v Evropski uniji oglaševanje zdravilnih učinkov (brez priloženih dokazov oziroma brez soglasja regulatorja, ki je izdano šele po res dolgotrajni in uspešno prehojeni regulativni poti) prepovedano. Prepovedana pa je tudi uporaba terminusov »ozdravitev« in »regeneracija«, če takšne trditve niso podkrepljene z izsledki kliničnih študij.

V konkretnem oglasu je izmišljeno vse. Zagotovila o instantni povrnitvi sluha, ki ciljajo zgolj na finančno okoriščanje na račun stiske obolelih, niso le nedopustna in kazniva, ampak tudi nevarna, saj posameznika z vzbujanjem lažnega upanja lahko odvrnejo od nadaljnje diagnostike in zdravljenja. To pa lahko pripomore k še dodatnemu napredovanju in poslabšanju bolezni.

Podobnih učbeniških primerov zavajajočega marketinga, ki so vsi po vrsti škodljivi in nedopustni, je veliko – takšni oglaševalci nimajo ne pomislekov ne vesti, vešči so tudi zlorabljanja identitet zdravnikov in zdravstvenih ustanov, o čemer smo na zdravstvenem portalu podrobneje pisali že v preteklosti.

V konkretnem oglasu je izmišljeno vse. Zagotovila o instantni povrnitvi sluha, ki ciljajo zgolj na finančno okoriščanje na račun stiske obolelih, pa niso le nedopustna in kazniva, ampak tudi nevarna.

Prekršena načela poštenosti, resničnosti, odgovornosti ...

Kar se tiče omenjenega primera zavajajočega oglaševanja, pa velja spomniti tudi na razsodbo oglaševalskega razsodišča Slovenske oglaševalske zbornice, ki je v avgustu 2024 presojalo o tako rekoč istovetnem primeru, v katerem je družba s podobnim imenom (TWT Group SP., z.o.o.) pri oglaševanju slušnih aparatov prekršila načela poštenosti, resničnosti ter odgovornosti do družbe in posameznikov, pa tudi določbe oglaševalskega kodeksa, ki urejajo oglaševanje zdravil in medicinskih pripomočkov. Oglaševalec zavajajočih trditev o »čudežni« učinkovitosti sicer neučinkovitega izdelka je z lažnimi trditvami ustvarjal zavajajoč vtis, da uporaba oglaševanega izdelka lahko reši vse težave – brez pregleda pri zdravniku, brez strokovno priporočenega izbora ustrezne vrste slušnega aparata in brez strokovne namestitev tega pripomočka.

Zato je oglaševalsko razsodišče omenjeni pristop k oglaševanju ovrednotilo kot »način, ki spodbuja samodiagnosticiranje in samozdravljenje resnih bolezenskih stanj – in ki potrošnike zavaja tako, da izkorišča njihovo pomanjkljivo znanje in zaupanje ter izkorišča njihovo stisko, saj gre v primeru oseb s slabšim sluhom za ranljivo skupino ljudi, ki so po demografski sestavi pretežno višje starosti.«

Po oceni slovenske oglaševalske zbornice gre v tovrstnih primerih za pristop, ki je neodgovoren do potrošnikov in družbe kot celote, saj z obljubljanjem »čudežnih ozdravitev« spodbuja opustitev medicinskega zdravljenja, kar ima lahko resne posledice za že tako ali tako opešano zdravje posameznika, ki se takšnemu oglasu pusti nagovoriti.

Zanimivo pa je, da kljub tako rekoč nepregledni plejadi tovrstnih oglasov, zasnovanih po enakem, torej res spornem in zavržnem načelu, tudi taki oglaševalci še vedno brez težav dobijo mesto v medijskem prostoru, rezerviranem za oglaševanje. 

Po presoji razsodišča oglaševalske zbornice takšen oglas potrošnike zavaja tako, da izkorišča njihovo pomanjkljivo znanje in zaupanje ter izkorišča njihovo stisko, saj gre v primeru oseb s slabšim sluhom za ranljivo skupino ljudi, ki so po demografski sestavi pretežno višje starosti.

V razmislek ...

Takšen odsev očitno vse preveč prisotne brezbrižnosti v družbi postaja vedno izrazitejši; še večji problem pa je, ker so ciljna skupina tovrstnih prijemov najranljivejši posamezniki: starejši, bolni, slabše izobraženi, manj razgledani, socialno ogroženi ... – oziroma vsi, ki si srčno želijo čim hitrejšo povrnitev izgubljenega zdravja.

In ker tudi sodobna medicina ne premore dovolj znanja, da bi jim to neizmerno upanje uresničila, je brezvestnim oglaševalcem toliko lažje pripraviti past, s katero se na račun naivnosti, ranljivosti in nemoči posameznikov, ki se vanjo ujamejo, finančno okoriščajo in pri tem ostajajo nekaznovani. 

lažni oglas - naglušnost - v reviji

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.



Značke

Najbolj brano

logotip

 

Video

video ikona