Značka: pravice pacientov

Značka: pravice pacientov

Znanost

»Družba, ki dobro skrbi za otroke in otroštvo, spoštuje in razume tudi starejše« – nevrolog prof. dr. Zvezdan Pirtošek (p)o imenovanju za neodvisnega strokovnjaka za pravice starejših pri UNHRC

Prof. dr. Zvezdan Pirtošek ni »zgolj« vrhunski nevrolog, ampak tudi predani proučevalec kognitivne nevroznanosti, ki je za razumevanje nevrodegenerativnih obolenj in posledično tudi za optimalno, celovito oskrbo obolelih v slovenski medicini premikal mejnike, istočasno pa ohranjal prvinsko človečnost in etičnost v skrbi za vedno večje število bolnikov, ki niso potrebovali le prijemov vrhunske medicine, ampak tudi razumevanje in prijazno besedo. Zato se ne kaže čuditi, da kariera prof. dr. Pirtoška v času, ko končuje s kliničnim delom, dobiva nadaljevanje na mednarodni ravni – z imenovanjem za neodvisnega strokovnjaka za pravice starejših pri Svetu Združenih narodov za človekove pravice (UNHRC).

Rak

Rak debelega črevesja, rak trebušne slinavke in rak želodca: vzroki in preprečevanje, simptomi in čim zgodnejša diagnostika treh najpogostejših rakov prebavil

Med onkološkimi obolenji prebavil so najpogostejši trije raki: rak debelega črevesja, rak trebušne slinavke oziroma pankreasa in rak želodca. Pri teh obolenjih sta resnično pomembna čim zgodnejša postavitev diagnoze ter takojšnji začetek zdravljenja. Kar se tiče preprečevanja vznika tovrstnih obolenj, ki v pretežni večini niso dedno pogojena, pa tudi njihovega čim zgodnejšega odkritja, obstaja še veliko manevrirnega prostora za izboljšanje.

Varnost in kakovost

Dr. Božidar Voljč: »Blagor bolnika je najvišji zakon. Temu je treba slediti. Ne levim ne desnim, samo bolniku!«

Za dr. Božidarja Voljča, upokojenega zdravnika družinske medicine, predsednika državne komisije za medicinsko etiko in strokovnega sodelavca združenja za pomoč pri demenci Spominčica – Alzheimer Slovenija, lahko z vso upravičenostjo rečemo, da je starosta slovenske medicine, ki prvine njenega delovanja pozna v srži. Kot zdravnik je delal v času, ko čakalnih vrst še ni bilo, ampak je bolnik, četudi je na določeni dan moral vzeti v zakup kar precej čakanja, še istega dne, ko je obiskal osebnega zdravnika, prišel na vrsto tudi pri ustreznem specialistu. Neredki se z nostalgijo spominjajo takega pristopa, medtem ko ga številni, če govorimo o mlajših generacijah, niso nikoli izkusili. In čeprav ima sodobna medicina na voljo možnosti, s katerimi pred desetletji obolelim še ni bilo mogoče pomagati ali jih celo pozdraviti, pa danes po logistični plati prihaja do vse preveč kratkih stikov.

Redke bolezni

Zakaj naj bi bil težko pričakovani zakon, ki uvaja sklad za financiranje zdravljenja redkih bolezni, diskriminatoren?

Državni zbor je zakon o skladu za financiranje zdravljenja redkih bolezni sprejel v simboličnem obdobju, ob bližajočem se svetovnem dnevu redkih bolezni, ko je ozaveščanje o (neprepoznanih) razsežnostih tovrstnih obolenj še bolj kot sicer usmerjeno v odpravo tabujev, predsodkov, neznanja in posledično tudi prepoznega ukrepanja. Kako pogoste so ovire, s katerimi se sreča družina, v kateri se rodi malček z redko boleznijo? Kako te ovire premagati ter otroku omogočiti čim kakovostnejše življenje, kako doseči, da ga bolezen ne bi ovirala pri doseganju življenjskih ciljev? Bo na novo sprejeti zakon pripomogel k odpravi sistemskih ovir? Bo zakon tudi po finančni plati omogočil oziroma zagotovil čim zgodnejši začetek zdravljenja z naprednimi zdravili, četudi ta (še) niso na voljo v Sloveniji?

Zavajajoče oglaševanje

Bolniki, pa ne le starejši, pogosto nasedajo lažnim navedbam o »čudodelnih« izdelkih, ki da so »povsem varni, absolutno učinkoviti in tako rekoč brezplačni«. Kdo in kdaj bo naredil konec učbeniškim primerom zavajajočih oglasov?

Mnogim, ki jih tarejo številne zdravstvene tegobe in ki imajo praviloma ne eno, ampak več kroničnih obolenj, se kakovost življenja počasi poslabšuje. Čeprav se gabariti aktivnosti, ki so bile včasih del vsakdana, zmanjšujejo, imajo tudi ti, pa naj bodo starejši ali nekoliko mlajši, številne konjičke, ki jim pestrijo dan in pomagajo pri bistrenju možganskih aktivnosti. Reševanje križank, na primer, dokazano pripomore k ohranjanju kognitivnih sposobnosti; če so križanke tematske, prebiranje dodatnih informacij ni le zanimivo in poučno, ampak pripomore tudi k širjenju obzorij. Toda goljufivi marketinški prijemi, ki ciljajo na ranljivost posameznika, so dobili domicil tudi v najbolj priljubljenih križankah na Slovenskem, kjer imajo na voljo oglasni prostor, v sklopu katerega starejšim lažejo z obljubami o tako rekoč takojšnji povrnitvi izgubljenega zdravja, denimo sluha – če, seveda, nemudoma naročijo »čudežne kapljice« ali kapsule ali tablete, ki pa, žal, nimajo prav nobenega koristnega učinka.

Hematologija

»CAR-T terapija za nekatere bolnike s krvnimi raki predstavlja edino preostalo možnost za preživetje, zato res ne bi smeli zapravljati časa z birokracijo«

CAR-T celična terapija je najnaprednejša oblika zdravljenja s presaditvijo avtolognih celic. Bolniku s krvnim rakom, ki mu ne pomaga (več) nobeno drugo zdravljenje, odvzamejo imunske celice, ki jih v laboratoriju »naučijo« prepoznati rakave celice; ko tako nadgrajene imunske celice namnožijo in jih vrnejo v organizem obolelega, te napadejo maligne celice in jih uničijo. Na ta način bolniku, pri katerem so bile sicer izčrpane že vse možnosti zdravljenja, sodobna medicina pomaga ohraniti življenje in celo povrniti zdravje. Tak pristop ni znanstvena fantastika, ampak je že postal del najnaprednejših pristopov v klinični praksi. Pri nas naj bi ta metoda, temelječa na pripravi oziroma izdelavi lastnih CAR-T produktov, zaživela že pred časom – z izdatno pomočjo donacij za nakup CAR-T naprav. Na klinični in akademski ravni je vse nared, zatika se pri regulatornih postopkih ...

Čakalne dobe

Dve leti zdravniške (ne)stavke: reforma gre svojo pot, čakalne vrste prav tako ... Sledi šah, pat ali mat?

Čarobna formula, s katero bi zagotovili optimalne pogoje delovanju zdravstvenega sistema in tako omogočili pravočasno, celovito, celostno, kakovostno, varno in z najsodobnejšimi strokovnimi standardi usklajeno obravnavo vseh obolelih, ne obstaja. To vedo povsod po svetu. In tega se boleče zavedamo tudi v Sloveniji. Vsakokratni reformni poskusi, ki smo jim priča že desetletja, slejkoprej izzvenijo kot alegorija, po kateri je dogajanje v našem javnem zdravstvu mogoče vzporejati s cineastičnimi dosežki in presežki, ki so fikcija, medtem ko zdravstvo živi in diha v resničnosti. Bi iskanje vzporednice z, na primer, Reševanjem vojaka Ryana, pomagalo pri iskanju odgovora na retorično vprašanje, kaj bo sledilo aktualnim spremembam v zdravstveni sferi? Bo sistem preživel? Kaj bo ostalo od njega? Bo sledil šah, pat ali mat? In kaj bo to pomenilo za bolnike?

Čakalne dobe

Skoraj 80.000 bolnikov na zdrav(ljen)je čaka nedopustno dolgo

Kaj se skriva za navidezno suhoparno, nezanimivo, nemalokrat tudi vprašljivo, na splošno pa skrb vzbujajočo statistiko slovenskega javnega zdravstva, po kateri bistveno dlje od še dopustne čakalne dobe na diagnostiko in zdravljenje zdaj čaka že skoraj 80.000 obolelih, zaradi kadrovskega manka predvsem medicinskih sester in tudi zdravnikov pa v vse več vejah medicine tako pacienti kot zaposleni (p)ostajajo nemočni, ukleščeni v prepletu organizacijsko-logističnih težav? Ali spremembe zdravstvene ureditve, ki jim v zdravstvu zaposleni vse pogosteje in vse glasneje izrecno nasprotujejo, pri čemer pa ostajajo ne(u)slišani, upoštevajo dejavnike, ki vplivajo na dobrobit in na zdravje posameznika in družbe, v kateri delež starejših od 65 let zajema že skoraj četrtino celotnega prebivalstva?