Kako z gibanjem do boljšega zdravja in hitrejšega okrevanja?

Kako z gibanjem do boljšega zdravja in hitrejšega okrevanja?

Zakaj je gibanje tako pomembno, pa naj se zanj odločamo v preventivnem ali v kurativnem smislu? O tem podrobno govori nedavno izdana brošura za bolnike z naslovom 10.000 korakov – program za aktivnejše življenje bolnikov z rakom prostate. Nasveti pa ni koristni le za (te) bolnike, ampak tako rekoč za vsakogar, ki želi dobro poskrbeti za svoje zdravje in ga čim dlje ohranjati v čim boljši kondiciji.

Kako z gibanjem do boljšega zdravja in hitrejšega okrevanja?
Kako najti pot do zdravja, tudi če se človek znajde v nezavidljivi situaciji? Če mu postavijo težko diagnozo, ki »ohromi« duha? Vedno se da – in vredno je! To dokazujejo podatki, po katerih fizična aktivnost tudi pri, na primer, raku prostate lahko pripomore k 40-odstotnemu izboljšanju rezultatov zdravljenja. To potrjujejo tudi osebne izkušnje, ki so najbolj neprecenljive; objavljamo dve taki zgodbi. Naj bo gibanje spiritus agens, ki daje zagon življenju. Fotografije: iStock

Spremljanje aktivnosti bolnikov z rakom prostate med zdravljenjem je pokazalo, da oboleli z redno telesno aktivnostjo, z odrekanjem alkoholu in tobaku ter izboljšanjem prehranskih navad lahko pripomorejo k boljšim rezultatom zdravljenja. Dokazano je celo, da lahko izginejo metastaze. Naj se zdi še tako neverjetno, za to zadostuje že najmanj polurni sprehod tri- do petkrat na teden; taka aktivnost lahko po ugotovitvah urologov in onkologov pripomore h kar 40-odstotnemu izboljšanju rezultatov zdravljenja pa tudi preživetja. V povezavi s tem objavljamo tudi spodbudni osebni zgodbi o premagovanju raka; prva nas popelje v Himalajo, druga na Camino.

Z gibanjem okrepimo mišice, srce, pljuča; uravnavata se metabolizem in krvni obtok, enako velja za raven hormonov, holesterola in sladkorja v krvi; poskrbimo za ustrezno telesno težo, pripomoremo k zmanjšanju stresa, zmanjša pa se tudi tveganje za nastanek raka in marsikatere druge hude bolezni. Navsezadnje pa redna telesna aktivnost ne okrepi le telesnega in duševnega zdravja, ampak obolelim dokazano pomaga tudi med zdravljenjem in prepreči številne ovinke na poti k ozdravitvi. 

40-odstotno

izboljšanje rezultatov zdravljenja raka prostate je dokazano mogoče doseči z redno telesno aktivnostjo, odrekanjem alkoholu in tobaku ter z izboljšanjem prehranskih navad; izginejo lahko tudi metastaze 

Ni argumenta, ki bi govoril proti gibanju. Avtorji brošure v tem kontekstu izpostavljajo izsledke raziskav, po katerih ljudje po 60. letu vsak dan pred televizijskim ekranom presedijo v povprečju po tri ure in pol. Po drugi strani pa bi se, če bi človek telesni aktivnosti tudi v resnici vsak dan namenil pol ure svojega prostega časa, vrste v lekarnah (pa tudi v zdravstvu nasploh) skrajšale.

Ali, kot pravi Andrej Žišt, onkolog: »Bolniki nas pogosto sprašujejo, kaj lahko sami dodatno naredijo za izboljšanje svojega stanja. Poleg uravnotežene prehrane z ustreznim vnosom hranil iz vseh prehranskih skupin jim svetujemo telesno vadbo. Pri tem nimamo v mislih le vsakodnevnega dela in sprehoda okoli hiše.«

Kakšna naj bo torej vadba, prilagojena posamezniku? Najmanj pol ure trajajoča fizična aktivnost tri- do petkrat na teden mora biti po nasvetu Žišta prilagojena trenutnemu stanju obolelega. »Vaje ne smejo izčrpati, ampak morajo prijetno utruditi telo. Namen rednega gibanja je krepitev kondicije, izboljšanje koordinacije in ohranjanje mišične mase, s čimer bolje obvladujemo težave, povezane z zdravljenjem raka.«

Takšna aktivnost pa ne pomaga le pri premagovanju raka ali katerekoli druge bolezni, ampak je njena vloga pomembna tudi pri zdravih, saj redno gibanje zmanjšuje vnetno dogajanje v telesu in utrujenost ter pozitivno vpliva na počutje in razpoloženje.

Sicer pa enotnega recepta za zmago nad rakom prostate ni, poudarjajo tako strokovnjaki, ki se ukvarjajo z zdravljenjem te bolezni, kot tudi mnogi posamezniki, ki so breme tega raka izkusili na lastni koži. Prav tako raka prostate ni mogoče postaviti na skupni imenovalec ter deliti nasvete in ukrepe, ki bi bili enotni za vse in za vsakogar, kajti tako kot na svetu ne obstajata dva povsem enaka človeka, tako ni mogoče govoriti ne o enakem poteku bolezni niti o enakih možnostih za (o)zdravljenje. 

Seveda pa je tudi na tem področju mogoče narediti veliko, pri čemer je res pomemben življenjski slog; navsezadnje lahko že »samo« redna telesna aktivnost in kakovostna prehrana izboljšata kakovost in trajanje življenja obolelega. 

Da tovrstne navedbe niso zgolj papirnata preventivna priporočila, potrjujejo številne osebne zmage obolelih, ki jim je uspelo premagati trdovratno bolezen in ob tem zaživeti tako rekoč novo življenje. V članku objavljamo dve taki izkušnji.

Franc Hočevar: Vedno znova na Himalajo

Himalaja

Ključna je skrb za dobro fizično in psihično kondicijo

O tem pogosto na podlagi lastne izkušnje spregovori tudi mag. Franc Hočevar, ki je bil v preteklosti med drugim direktor (tedaj še ne univerzitetnega) inštituta za rehabilitacijo Soča, generalni direktor Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana in svetovalec predsednika države, danes pa vodi društvo uroloških bolnikov.

»Vedeti moramo predvsem, da je priporočilo – 10.000 korakov – minimum, nikakor ne maksimum! Med zdravljenjem in okrevanjem je namreč ključnega pomena, da je pacient v dobri psihični in fizični kondiciji,« opozarja Hočevar, ki je tudi sam zbolel za rakom prostate. 

Po operaciji (prostatektomija) je v bolnišnici ostal le kratek čas; po dveh prenočitvah je že lahko odšel domov, seveda s katetrom, po tednu dni se je vrnil, da so v bolnišnici kateter odstranili.

»Zelo hitro sem se vrnil v službo, kmalu sem dosegel tudi zastavljeni cilj in odšel na Himalajo. Skrbim, da sem ves čas aktiven. Ko je prišlo do recidiva, sem imel 35 obsevanj. Mnogi, ki so prihajali na obsevanje, so bili v slabi kondiciji in zaradi tega so zaradi tovrstnega invazivnega zdravljenja imeli bistveno več težav. Zato pravim vsem in vsakomur: poskrbite, da boste aktivni, zasebno in delovno, skrbite, da boste v dobri fizični in psihični kondiciji – tega ne boste nikoli obžalovali.«

Na začetek članka

Hoja: poceni naložba v zdravje, ki se izjemno dobro obrestuje

Telesna aktivnost zdravi in pomlajuje – človek za hojo ne potrebuje nobenih naprav, nobenih velikih zneskov za nakup naprav ali za plačevanje organizirane vadbe. Nadene si ustrezno obutev in se odpravi ven, na zrak – s ciljem, narediti najmanj 10.000 korakov. 

Ali, kot je zapisano v omenjeni brošuri: več in boljše možnosti za ozdravitev oziroma za boljši izid zdravljenja imajo tisti posamezniki, ki se ne prepustijo vplivu bolezni, ampak postanejo aktivni, tudi med zdravljenjem. Sicer je res, da bolezen zaznamuje vsakogar, vendar ima vsak na voljo tudi »vesla«, le uporabiti jih mora in z njimi odveslati v smer, ki zagotavlja kakovostno življenje. In se zavedati, da življenjski slog ne odigra pomembne vloge le v mladosti in v obdobju delovne aktivnosti, ampak tudi kasneje ...

Pri bolniku z rakom prostate gibanje, na primer, pripomore k zmanjšanju neželenih učinkov zdravljenja tako med kemoterapijo kot med hormonskim zdravljenjem, s katerim je mogoče dlje obvladovati bolezen; možnosti za preživetje se izboljšajo. Redno gibanje je v pomoč pri blaženju neželenih učinkov, med katerimi sta dokaj pogosta utrujenost in naraščanje telesne teže, pripomore pa tudi k zaščiti pred redčenjem kostnine, prispeva h krepitvi mišic.

Ker stiska zaradi resnega obolenja lahko skupaj z neželenimi učinki zdravljenja povzroči slabitev kognitivnih funkcij, podobno kot pri staranju, ko se upočasni razmišljanje ter se poslabšata zmožnost koncentracije in spomin, je gibanje koristno tudi v tem smislu. Strokovnjaki, ki spremljajo zdravljenje in okrevanje bolnikov z rakom prostate, namreč zagotavljajo, da telesne aktivnosti niso koristne le za vsak organ od vratu navzdol, ampak pomagajo tudi pri vzdrževanju in ohranjanju možganskih funkcij.

Nikolaj Miklič: Popotovanje po Caminu

Camino

Namesto posedanja in prenajedanja na 800-kilometrsko pot

Danes 72-letnemu Nikolaju Mikliču, članu društva uroloških bolnikov, ki je pred nekaj manj kot 12 leti po nekaj težkih operacijah prebolel raka na debelem črevesju, so nekaj let kasneje odkrili še raka na prostati.

Pri zadnjem kontrolnem pregledu mu je urolog zabičal, naj se nujno odloči za več gibanja – bodisi za tek bodisi za nekaj ur trajajočo hojo – ne le občasno, ampak vsak dan.

»To mi je dalo misliti. Zdravnik je imel seveda popolnoma prav, saj sem tudi sam ugotovil, da zadnje čase ne počnem drugega, kot samo še jem in pijem, gledam televizijo ali sedim pred računalnikom, nazadnje pa grem ves izmučen spat,« priznava Nikola Miklič. In prav zaradi tega se je odločil – za 800-kilometrsko pot, za popotovanje po Caminu. Zakaj?

»Vsak ima svoj razlog. Moj je bil predvsem ta, da po hudi bolezni in po dolgih letih lenarjenja sam sebi (in seveda tudi drugim, ki so v podobnem položaju) dokažem, da še nisem za odpis. Da še vedno lahko izpeljem zahteven projekt, kar Camino vsekakor je,« poudarja Miklič po vrnitvi s poti.

Odtlej vsakomur svetuje, da je vredno poskusiti, seveda pa je treba najprej in predvsem pozornost posvetiti telesni in psihični pripravi na takšno ali drugačno  popotovanje. Predvsem pa velja (po)skrbeti za svoje zdravje, ki si ga je potem, ko pride bolezen, težko priboriti nazaj.

Na začetek članka

 

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.



13.000 evrov

Da bi se možnosti za zgodnjo diagnostiko in zdravljenje izboljšale tudi na področju uroloških obolenj, ki je zaznamovano z občutnim pomanjkanjem specialistov urologije in tudi mankom sodobne opreme, je društvo Onkoman v sklopu meseca novembra oziroma movembra, posvečenega ozaveščanju o boleznih (ne le rakavih), ki najpogosteje prizadenejo moške, sprožilo akcijo za zbiranje sredstev za nakup simulatorja transuretralnih operacij na sečnem mehurju in prostati.

Društvu Onkoman je s pomočjo podjetij, ki so se pridružila letošnji akciji, uspelo zbrati 13.000 evrov.

Tudi društvo uroloških bolnikov že dolga leta opozarja, da je bila urologija v Sloveniji vse predolgo zapostavljena stroka, ki je še danes kadrovsko zelo podhranjena. »To med drugim pomeni, da skrb za paciente ne more biti tako kakovostna, kot bi lahko bila glede na najnovejša dognanja in spoznanja,« poudarja Franc Hočevar, predsednik društva.

10.000 korakov

Gregor Pirc in Franc Hočevar

Na fotografiji z dogodka ob predstavitvi brošure 10.000 korakov, ki bolnike z rakom prostate spodbuja k aktivnejšemu življenju in lažjemu premagovanju bolezni, sta predsednik društva Onkoman Gregor Pirc in Franc Hočevar, predsednik društva uroloških bolnikov (foto: Diana Zajec).

Brošuro je mogoče dobiti pri društvu Onkoman ali pri društvu uroloških bolnikov – pa tudi v avli stavbe D Onkološkega inštituta Ljubljana. Tam imajo predstavniki številnih društev onkoloških bolnikov postavljene stojnice, kjer z nasveti in gradivi pomagajo obolelim.

Pravilna uporaba zaščitne maske

Pravilna uporaba zaščitne maske

Pravilna uporaba zaščitne maske

Pravilna uporaba zaščitne maske

Pravilna uporaba zaščitne maske

Pravilna uporaba zaščitne maske

Pravilna uporaba zaščitne maske

Pravilna uporaba zaščitne maske

Pravilna uporaba zaščitne maske

Pravilna uporaba zaščitne maske

Pravilna uporaba zaščitne maske