Danes se z debelostjo, katere pojavnost se je v zadnjega pol stoletja skorajda potrojila, na globalni ravni spopada 650 milijonov odraslih in 124 milijonov otrok. Pri nas ima prekomerno telesno težo skoraj polovica moških in tretjina žensk, medtem ko se z debelostjo bolj ali manj (ne)uspešno spopada petina (20,7 odstotka) moških in 15,6 odstotka žensk. Gibalna učinkovitost in srčno-dihalna vzdržljivost, ki za dober razvoj potrebujejo več gibanja, ne večjo telesno težo, sta se med šoloobveznimi otroki med pandemijo poslabšali. In dejstvo je, da danes o debelosti ne govorimo več kot o bolezni z oznako svetovne epidemije, ampak je ta že začela dobivati razsežnosti pandemije. Pandemije, ki jo je mogoče preprečiti.

Pozivi k spremembi življenjskega sloga so stalnica, a v dneh, kakršen je današnji – 4. marca svet obeležuje dan boja proti debelosti –, se ti vrstijo še pogosteje in glasneje. Pri nas sta jih v teh dneh spodbudila tudi Slovensko združenje za nenalezljive bolezni ter Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije, kajti dokazane so številne vzročne povezave med debelostjo in nastankom drugih bolezni – kroničnih, neozdravljivih, takšnih, ki sčasoma vodijo v resne zaplete in ki zahtevajo naporno, agresivno zdravljenje.

Kot poudarja doc. dr. Nena Kopčavar Guček, ki kot družinska zdravnica dela v sklopu Zdravstvenega doma Ljubljana, je z debelostjo pogojen nastanek številnih obolenj – vzročna povezava z debelostjo je pri diabetesu tipa 2 57-odstotna, pri žolčnih kamnih 30-odstotna, pri povišanem krvnem tlaku in koronarni bolezni 17-odstotna, pri osteoartritisu 14-odstotna, pri raku na prsih, raku maternice in raku debelega črevesja pa 11-odstotna. Zato je prav ambulanta družinske medicine prva in izjemno pomembna točka pri obravnavi debelosti in z njo pogojenih bolezni, z obravnavo, ki obolelega ne usmerja »le« k bolj zdravemu življenju in bistveno drugačnemu načinu prehranjevanja, ampak mora biti ta tudi multidisciplinarna in čim bolj celovita.

Prof. dr. Mojca Sterle Sever, ki dela v sklopu Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni ljubljanskega UKC, poudarja, da zavedanje o tem, da je debelost kronična bolezen, ni novo; znano je, da bolezen nastane zaradi ponavljajočih se majhnih odklonov v energijskem ravnovesju posameznika, ki ima tovrstno genetsko predispozicijo. Nekatere študije so pokazale, da je genetika v precejšnjem deležu (30 do 70 odstotkov) prispeva k nastanku debelosti. Zato endokrinologinja opozarja, kako pomemben je pri ogroženih posameznikih čim hitrejši začetek tako imenovane primarne preventive. »Zelo zelo redko pa je debelost lahko posledica monogenskih bolezni; pri nekaterih takšnih oblikah je že na voljo tudi zdravljenje – s tarčnimi zdravili,« dodaja.

Na nastanek debelosti sicer lahko vplivajo tudi bolezni ščitnice in nadledvičnih žlez, včasih je za pridobivanje telesne teže krivo jemanje določenih zdravil, spet drugič takšno stanje lahko zakrivijo tudi psihološki dejavniki ...

Pred dvema letoma je, denimo, nacionalna raziskava o prehranskem vnosu prostih sladkorjev pokazala, da kar 44 odstotkov mladostnikov, 16 odstotkov odraslih in 19 odstotkov starejših odraslih več kot 10-odstotni delež energije zaužije iz prostih sladkorjev. Sladke pijače, sadni sokovi, torte, peciva in mlečni izdelki so najpogostejši vir prostih sladkorjev pri mladostnikih, pri odraslih pa se omenjenim izdelkom pridružita še med in sladkor, ki ga uporabijo za (do)sladkanje raznih napitkov in jedi.

Pa prosti sladkorji niso edini, ki lahko močno vplivajo na metabolizem in na zdravje posameznika; podobne posledice ima tudi pretirana uporaba soli, alkohola, slabih maščob. Takšne so tudi posledice fizične neaktivnosti ...

O škodljivih posledicah kajenja, ki si še vedno lasti prvo mesto med krivci za prezgodnje zbolevanje in umiranje, pravzaprav sploh nima smisla izgubljati besed. Toda tako za kajenje kot za debelost še vedno velja, da sta »preprečljiva«, medtem ko njunih posledic marsikdaj ni več mogoče sanirati. In prav o tem velja razmisliti in morda, za začetek, pri soočanju z lastnimi navadami in razvadami vsaj nekaj malega spremeniti v življenju. Že danes, ne šele jutri.

Simbolične fotografije: iStock

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.