Z zelo preprostimi prijemi lahko prepolovimo tveganje za nastanek raka. Kako?

Z zelo preprostimi prijemi lahko prepolovimo tveganje za nastanek raka. Kako?

Začenja se evropski teden boja proti raku, za katerim v Sloveniji vsako leto zboli približno 8000 moških in 6000 žensk. Ta bolezen pri nas iz leta v leto ugasne več kot 6000 življenj – ker je bila bodisi prepozno odkrita bodisi preveč invazivna, da bi bilo obolelega mogoče rešiti iz njenih krempljev. Po drugi strani pa med nami živi 100.000 zmagovalcev – ljudi, ki so za rakom sicer zboleli, vendar so ga uspešno premagali. In, kar je še pomembneje: po ocenah Mednarodne agencije za raziskovanje raka je z zelo preprostimi prijemi v načinu življenja mogoče prepoloviti breme raka – pa tudi drugih kroničnih obolenj, vključno s srčno-žilnimi boleznimi.

Z zelo preprostimi prijemi lahko prepolovimo tveganje za nastanek raka. Kako?
Rak kože, prostate, debelega črevesja in danke, pljuč in dojk so najpogostejši raki na Slovenskem, ki pa jih je v več kot 50-odstotnem deležu mogoče preprečiti. Kako? Z zdravo-razumskim ukrepanjem. Z vzdrževanjem primerne telesne teže, ustrezno prehrano in redno telesno aktivnostjo – pa tudi z izogibanjem pretirani izpostavljenosti soncu, kajenju in pretiranemu pitju alkohola. Foto: iStock

Nasveti, kako čim bolj zdravo živeti in tako poskrbeti za svoje dobro počutje in tudi zdravje, nas že dolgo spremljajo tako rekoč na vsakem koraku. Marsikdo si že a priori noče pustiti »soliti pameti«, ampak raje ravna po svojem občutku, v skladu s svojimi prepričanji in počutjem. Radikalnejše ukrepanje pride na vrsto šele, ko zaškriplje pri zdravju. Pa vendar ni odveč vsaj preleteti Evropskega kodeksa proti raku, ki sicer obstaja že 33 let, vendar je bilo doslej sprejetih že nekaj aktualnejših različic, v skladu z novimi dognanji o tveganjih, ki povečujejo ogroženost zaradi raka, ter ukrepi, ki omogočajo čim zgodnejše odkrivanje te bolezni. »Kodeks proti raku ni teorija, ampak zelo groba praksa – tudi v slovenskem prostoru. Dokaz za to so programi Zora, Dora in Svit, ki dokazano zmanjšujejo zbolevnost in umrljivost,« poudarja prof. dr. Branko Zakotnik, vodja Državnega programa za obvladovanje raka (DPOR).

Med priporočili, zajetimi v zadnji, četrti različici kodeksa, je tudi udeleževanje v presejalnih programih, ki omogočajo zgodnje odkritje predrakavih sprememb in raka – v Sloveniji so to programi Dora, Zora in Svit. Ti že zdaj zmanjšujejo umrljivost za temi raki, pri rakih materničnega vratu ter debelega črevesja in danke pa bodo zmanjšali tudi obolevnost.

»V programu Dora, namenjenem odkrivanju predrakavih sprememb in raka na prsih, je preživetje pri ženskah, ki se programa udeležujejo, kar štirikrat večje kot pri neudeleženkah. Podobno je pri programu Zora, po zaslugi katerega se je pojavnost raka materničnega vratu od leta 2003 zmanjšala za več kot polovico. Za obdobje od leta 2011 do 2017 so analizirali podatke in primerjali, kakšna je bila v tem obdobju umrljivost med ženskami, ki so sodelovale v programu in so jim v sklopu programa odkrili raka dojk (8-odstotna), medtem ko je bila pri ženskah, ki so vabilo na mamografijo vrgle v smeti, štirikrat večja. In kako je s programom Svit? Program deluje deset let – samo v petih letih so v sklopu Svita po zaslugi zgodnjega odkritja bolezenskih sprememb in takojšnjega zdravljenja preprečili več smrti, kot je umrlo ljudi na Titaniku,« pojasnjuje prof. dr. Branko Zakotnik, specialist internistične onkologije z Onkološkega inštituta Ljubljana.

Branko Zakotnik

Prof. dr. Branko Zakotnik,
Onkološki inštitut Ljubljana (Foto: Diana Zajec)

Programi, ki dokazano zmanjšujejo zbolevnost in umrljivost

Dora:

Preživetje pri ženskah, ki se programa udeležujejo, je kar štirikrat večje kot pri neudeleženkah.

Zora:

Po zaslugi tega programa se je pojavnost raka materničnega vratu od leta 2003 zmanjšala za več kot polovico. Za obdobje od leta 2011 do 2017 so analizirali podatke in primerjali, kakšna je bila v tem obdobju umrljivost med ženskami, ki so sodelovale v programu in so jim v sklopu programa odkrili raka dojk (8-odstotna), medtem ko je bila pri ženskah, ki so vabilo na mamografijo vrgle v smeti, štirikrat večja.

Svit:

Samo v petih letih so v sklopu programa po zaslugi zgodnjega odkritja bolezenskih sprememb in takojšnjega zdravljenja preprečili več smrti, kot je umrlo ljudi na Titaniku.

Pri teh številkah, ki so kljub napredku medicine še vedno skrb vzbujajoče, ni odveč vedeti, da so najpogostejši raki, ki so sicer lahko tudi dedni, dokazano povezani z nezdravim načinom življenja, nezdravo prehrano, pretiranim izpostavljanjem kože soncu, kajenjem in pretiranim pitjem alkohola. 

Ogroženost, da bi zbolel za katerim od najpogostejših rakov pri nas – to so rak kože, prostate, debelega črevesja in danke, pljuč in dojk –, lahko posameznik zmanjša s tako imenovanimi ukrepi primarne preventive.

Najpogostejši raki pri nas so rak kože, prostate, debelega črevesja in danke, pljuč in dojk.

Ti raki so lahko dedni, dokazano pa so povezani tudi z nezdravim načinom življenja, nezdravo prehrano, pretiranim izpostavljanjem kože soncu, kajenjem in pretiranim pitjem alkohola. 

Kaj torej svetujejo avtorji kodeksa, glede na splošna in aktualna dognanja o pojavnosti raka? 

Izogibanje tobaku in alkoholu, zaščito kože pred soncem, zlasti v tistem delu dneva, ko so sončni žarki najbolj škodljivi, vzdrževanje ustrezne telesne teže, pri čemer sta v pomoč zdrava prehrana in gibanje. Na novo je priporočeno tudi cepljenje proti okužbam s humanimi papiloma virusi (HPV), ki povzročajo raka materničnega vratu. Za ženske je priporočljivo dojenje in razmislek, kdaj in v kolikšni meri (če sploh) se odločiti za hormonsko nadomestno zdravljenje za lajšanje težav v obdobju menopavze.

Pri ženskah je v smislu zaščite pred rakom priporočljiv tudi razmislek, kdaj in v kolikšni meri (če sploh) se odločiti za hormonsko nadomestno zdravljenje za lajšanje težav v obdobju menopavze.

Med ukrepi, na katere ne velja pozabiti, je tudi redno zračenje tako bivalnih kot delovnih prostorov, saj je tako mogoče zmanjšati koncentracijo radioaktivnega radona in s tem poskrbeti za zaščito pred rakom pljuč.

Med ukrepi, na katere ne velja pozabiti, je tudi redno zračenje tako bivalnih kot delovnih prostorov, saj je tako mogoče zmanjšati koncentracijo radioaktivnega radona in s tem poskrbeti za zaščito pred rakom pljuč.

Znano je, da upoštevanje teh nasvetov ne zmanjša le grožnje raka – za 30 do 50 odstotkov! –, ampak tudi drugih kroničnih obolenj, zlasti srčno-žilnih bolezni, ki so za zdaj še vedno na vodilnem mestu po številu prezgodaj ugasnjenih življenj.

 

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.



Ogrožen vsak drugi moški in vsaka tretja ženska

Rak se v več kot polovici primerov pojavi po 65. letu starosti. Njegova pojavnost bo v prihodnje po zdajšnjih napovedih še naraščala, tudi na račun pospešeno starajočega se slovenskega prebivalstva.

Po zdajšnjih napovedih in glede na aktualno statistiko, povezano z rakom, bo v naslednjih osmih desetletjih ta bolezen prizadela vsakega drugega moškega in vsako tretjo žensko – vendar je tako raka kot številne druge kronične bolezni mogoče tudi preprečiti ali vsaj odložiti njihov nastanek.

Najbolj brano

logotip

 

Video

video ikona