Značka: NIJZ

Značka: NIJZ

Ukrepi

Ko se poslanci sramujejo ...

Zmagali so razum, poštenost in etika, vrline, ki se v najrazličnejših proporcih delovanja politike vse prehitro in vse prepogosto izgubijo neznano kam. Toda danes, na nujni seji odbora za zdravstvo, je bilo jasno videti, da je poslance predvsem – sram. Sramovala se je večina tistih, ki so podpisali predlog novele tobačnega zakona, dokumenta, ki (jim) ga je iz ozadja narekovala tobačna industrija in o katerem so danes odločali. Sramovali pa so se tudi oni drugi, ki se zavedajo, zakaj so člani odbora za zdravstvo – da bi s spodbujanjem učinkovitih zakonodajnih rešitev in smiselnih ukrepov, ki morajo biti napisani v dobro ljudi, po svojih najboljših močeh poskušali slovenstvu omogočiti čim bolj zdravo življenje.

Skrb za čisto okolje

NIJZ po požaru v Podskrajniku: »S sajami onesnažene pridelke zavrzite, sicer pa so mivka, vrtnine in sadje varni za uporabo ...«

Danes so vendarle znani dolgo in težko pričakovani rezultati analiz vzorcev vrtnin in sadja, ki naj bi pokazali, ali domačini, ki jih je po požaru v Podskrajniku dosegel črni dim, ki je raznašal naokrog delce in snovi, tudi strupene in karcinogene, svoje pridelke lahko brez strahu uživajo – ali pa naj celotni pridelek raje zavržejo. Sporočilo strokovnjakov Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je kratko: mivka, vrtnine in sadje, ki niso vidno onesnaženi, so varni za uporabo. Pri tem pa zmoti stavek: »S sajami onesnažene pridelke zavrzite, če jih še niste.«

Skrb za čisto okolje

Zakaj meritve in analize po onesnaženjih in nesrečah, kakršna se je zgodila v Podskrajniku, nikoli ne pokažejo prave slike?

Teden dni je minil od požara v proizvodnem obratu v Podskrajniku in danes naj bi na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) prejeli rezultate meritev produktov gorenja; z izsledki bodo javnost seznanili v začetku prihodnjega tedna. Prebivalci območja, ki ga je zajel dim, ki se je širil med požarom, pa so, razumljivo, zaskrbljeni. Je skrb upravičena? Kaj v tej in podobnih zgodbah ostaja spregledano?

Dobro je vedeti

Kako bo požar v Podskrajniku vplival na okolje? In kako na zdravje prebivalcev?

Kakšne so ugotovitve glede varnosti in zdravja prebivalcev Podskrajnika in okoliških krajev, nad katerimi se je med požarom vil dim, ki je vseboval številne škodljive, tudi kancerogene snovi? Kaj tovrstne okoljske posledice pomenijo v vsakdanjem življenju, na primer glede uporabe vrtnin potem, ko sta bila sadje in zelenjava onesnažena z zdravju škodljivim dimom in sajami? Je mogoče z gotovostjo reči, da tamkajšnji prebivalci lahko brez strahu uživajo domače pridelke, kmetovalci pa jih prodajajo – ali pa je, nasprotno, njihova naložba v letošnji pridelek izgubljena? Kakšni so izsledki glede kakovosti zraka po požaru, kaj so pokazali vzorci vode, odvzete iz reke Rak?

Dobro je vedeti

Kako po požaru v industrijskem obratu poskrbeti za zdravje v domačem okolju?

Kaj narediti, če zagori v industrijskem obratu, pri čemer nikakor ne nastane le materialna škoda, ampak je ogroženo tudi zdravje okoliškega prebivalstva? To že tako ali tako z lastnim zdravjem in počutjem »plačuje« tihi, nikoli evidentirani davek na industrijske izpuste, ob takšni nesreči pa se izpostavljenost nevarnim snovem še dodatno potencira. Poglejmo zadnji primer, požar v Podskrajniku, kjer je v Fragmatu, podjetju, v katerem so izdelovali izolacijski material, zagorelo sinoči; ogenj je najprej zajel glavni stroj v proizvodnem obratu, nakar se je požar razširil še na skladišče. Na bližnjem Rakeku so evakuirali bencinsko črpalko, tamkajšnjem prebivalcem pa sporočili, naj se zadržujejo doma, v zaprtih prostorih.

Preventiva

Z zelo preprostimi prijemi lahko prepolovimo tveganje za nastanek raka. Kako?

Začenja se evropski teden boja proti raku, za katerim v Sloveniji vsako leto zboli približno 8000 moških in 6000 žensk. Ta bolezen pri nas iz leta v leto ugasne več kot 6000 življenj – ker je bila bodisi prepozno odkrita bodisi preveč invazivna, da bi bilo obolelega mogoče rešiti iz njenih krempljev. Po drugi strani pa med nami živi 100.000 zmagovalcev – ljudi, ki so za rakom sicer zboleli, vendar so ga uspešno premagali. In, kar je še pomembneje: po ocenah Mednarodne agencije za raziskovanje raka je z zelo preprostimi prijemi v načinu življenja mogoče prepoloviti breme raka – pa tudi drugih kroničnih obolenj, vključno s srčno-žilnimi boleznimi.

Presejalni programi

Zakaj ne odvreči vabila za Svit v smeti, ampak zgrabiti za možnost in brez čakalnih vrst opraviti preiskavo, ki vas lahko reši pred rakom debelega črevesja in danke?

Marec je mednarodni mesec boja proti raku na debelem črevesju in danki, enemu izmed redkih onkoloških obolenj, ki ga je mogoče preprečiti ne le z zdravim načinom življenja, ampak tudi ali predvsem z udeležbo v presejalnem programu Svit, v sklopu katerega lahko odkrijejo začetne bolezenske spremembe prej, preden jih človek sploh občuti. Zakaj potem še vedno toliko vabil za udeležbo v Svitu, ki je brezplačna – in to v času, ko slovensko zdravstvo zaznamujejo predolge čakalne dobe, ki nemalokrat še dodatno ogrozijo zdravje obolelega –, pristane v košu za smeti?

Čakalne dobe

Število čakajočih nad dopustno čakalno dobo še kar narašča, v zadnjih letih se je ponekod povečalo tudi za več kot 1000 ali celo 2000 odstotkov!

Minister za zdravje Samo Fakin je ob prevzemu štiriletnega mandata napovedal številne ukrepe, ki naj bi izboljšali dostopnost zdravstvenih storitev. Bil je zelo konkreten: v prvem letu ministrovanja se bodo čakalne dobe prepolovile, v dveh letih, do septembra 2020, pa naj čakalnih dob sploh ne bi bilo več. Prvih 100 dni mandata nove vlade je mimo, zato so tudi analitiki kompleksnega zdravstvenega sistema in njegovih najbolj ranljivih mest pobliže pogledali novonastalo sliko in preverili, kaj je bilo doslej narejeno. So čakalne vrste danes že kaj krajše? Odgovor je, na žalost, nikalen.

Duševno zdravje

Jožica Maučec Zakotnik: »Slovenija je končno dočakala revolucijo v skrbi za boljše duševno zdravje«

Desetletna stagnacija na področju duševnega zdravja je, poleg bolezni in njenih posledic, v življenjskem vsakdanu obolelih in njihovih bližnjih pustila tako rekoč neizbrisne posledice. Na tem področju je namreč pri nas doslej vladal precejšen nered, predvsem zaradi slabe dostopnosti do storitev in pomanjkanja strokovnjakov, zlasti pedopsihiatrov in kliničnih psihologov. Vendar se zdaj stvari, kot je videti, vendarle spreminjajo. Pospešeno. Jožica Maučec Zakotnik je lani, ko je bila še državna sekretarka na ministrstvu za zdravje, prevzela pobudo in z razširjeno strokovno ekipo v slabih treh mesecih pripravila dokument, ki se prej ni in ni premaknil z nulte točke – in dosegla njegovo sprejetje.

Čakalne dobe

Milijoni evrov za skrajševanje čakalnih dob, podatki o tem pa niso verodostojni

Podatki o čakalnih dobah so pomembni. In povedni. Tako za ljudi nasploh, da ti vedo, kako dolgo bodo, ko zbolijo, primorani čakati na diagnostiko ali na poseg, s katerim jim bo medicina pomagala povrniti zdravje, kot tudi za politiko, saj tako dobi vpogled v dogajanje na področju zdravstva, ki mu s svojimi ukrepi kroji usodo in o(ne)mogoča delovanje. Toda pri nas ti podatki niso več verodostojni. Zakaj?