Da zbolevnost za gripo pospešeno narašča že zdaj, ko se december niti še ni prevesil v drugo polovico, je v precejšnji koliziji z običajno rastjo tovrstnih okužb. Praviloma je namreč tako, da je vrh zbolevnosti za gripo dosežen šele v januarju ali celo v februarju – letos pa je gripa prehitela celo sezono respiratornega sincicijskega virusa (RSV), najpogostejšega povzročitelja okužb dihal pri otrocih, ki najbolj ogroža najmlajše.

Kot je razvidno iz aktualnih, javno objavljenih poročil o integriranem mrežnem spremljanju gripe, COVID-19 in ostalih akutnih okužb dihal, se je strm porast gripi podobnih bolezni, akutnih okužb dihal in deleža na gripo pozitivnih vzorcev začel že približno šest tednov prej kot lani. 

Ne le cepljenje, tudi umivanje rok, razkuževanje, zračenje, uporaba mask ...

Zato so v sklopu sekcije za preventivno medicino, ki deluje pri Slovenskem zdravniškem društvu, v teh dneh izpostavili pomembnost vseh ukrepov, ki pomagajo pri preprečevanju širjenja okužb dihal: umivanje rok, razkuževanje, kašljanje v pregib roke, ne v dlan, redno zračenje – pa tudi korekten odnos do drugih, kar pomeni, da človek, ko zboli, ostane doma in ne prispeva k še dodatnemu širjenju bolezni, ki je za najranljivejše lahko tudi usodna. 

Zdravniki pa so znova spregovorili tudi o smiselnosti – v določenih starostnih skupinah ali pri določenih obolenjih pa tudi o nujnosti – zaščite s cepljenjem, s katerim je mogoče preprečiti težko prebolevanje in zaplete.

Zakaj cepljenje?

V tem kontekstu epidemiologinja doc. dr. Alenka Trop Skaza z NIJZ spodbuja vse, ki se še niso odločili za zaščito s cepljenjem, naj resno razmislijo o varni in učinkoviti preventivni gesti, ki ne prinaša zapletov, ampak jih dokazano preprečuje: o cepljenju proti gripi in RSV, proti pnevmokoknim okužbam oziroma pljučnici pa tudi proti COVID-19. Ob tem spomni, da je cepljenje proti gripi, ki je priporočljivo zlasti za starejše od 65 let, osebe s kroničnimi obolenji ali z izrazito prekomerno telesno težo, nosečnice in majhne otroke, brezplačno, saj je krito iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja.

Doc. dr. Alenka Trop Skaza nosečnicam svetuje, naj se ne cepijo le proti gripi, ampak tudi proti respiratornemu sincicijskemu virusu in oslovskemu kašlju, saj tako poskrbijo tudi za zaščito novorojenčka v prvih mesecih življenja, ko je ta najbolj nebogljen. 

Osebna izkušnja s hudim potekom okužbe z RSV

V tem smislu je bila zelo povedna izkušnja Lili Kumar, mame danes zdrave štiriletnice, ki pa je kmalu po rojstvu zaradi okužbe z RSV močno zbolela. Pediater malčice, Denis Baš iz zdravstvenega doma v Kamniku, je staršem pravočasno svetoval, naj starejšega, dve leti starega sina, začasno vzamejo iz vrtca. Toda mamica se je želela posvetiti malčici in je ocenila, da v začetku v času, ko je očka v službi, preprosto ne bi zmogla ves čas skrbeti za oba. Tako se je zgodilo, da je deček kmalu iz vrtca prinesel neželeno popotnico, respiratorni sincicijski virus; sledila je vse prej kot blaga bolezen, zaradi katere je mamica z obolelo malčico pristala v bolnišnici – neizogibno je bilo zdravljenje s kisikom, hranjenje prek sonde, sledila je tudi pljučnica ... In leto kasneje se je pri deklici podobna zgodba ponovila še dvakrat.

»Starši poskušamo ves čas ravnati v dobro otroka, vendar moramo pri tem nasvete pediatra o tem, kako zaščititi dojenčka, ponotranjiti in jim slediti. Če bi bilo takrat, ko sem bila noseča, na voljo cepljenje proti RSV, bi se zagotovo odločila za to,« poudarja mamica, ki je izkusila, kako težke zaplete lahko tovrstna okužba povzroči pri nebogljenem malčku, medtem ko pri starejšem otroku ali pri odraslem mine tako rekoč neopazno, morda zgolj kot blago prehladno obolenje.

Vidne in nevidne posledice oslabljenosti človekovega imunskega sistema

Človekov imunski sistem je danes oslabljen. In posledično so virusi, ki so včasih povzročali le blaga prehladna obolenja, žal, zdaj bistveno uspešnejši pri povzročanju vse prej kot blagih obolenj. Zato je resnično priporočljiva zaščita – poveden primer je med drugim tudi cepljenje majhnih otrok in starejših s kroničnimi obolenji proti pnevmokoknim okužbam. Te pri malčkih povzročajo predvsem vnetje srednjega ušesa, pri starejših in pri osebah s kroničnimi boleznimi – pa naj bo to astma, sladkorna bolezen, kronična pljučna obstruktivna bolezen (KOPB), rak ali katerokoli drugo obolenje, ki postane posameznikova stalna spremljevalka skozi življenje – pa pljučnico ali še težje zaplete, kot sta, denimo, sepsa in meningitis.

Zato v sklopu vseh prijemov, ki najučinkoviteje pripomorejo k preprečevanju (prenosa) okužb, ne velja prezreti tudi priporočila o uporabi zaščitnih mask, ki bi še vedno moralo biti aktualno, saj pomembno pripomore k zmanjšanju možnosti za prenos okužb, kajti pandemija še ni izzvenela. Nenazadnje so poglobljenega razmisleka vredni izsledki ene izmed zadnjih velikih raziskav, s katero so v Franciji v štiriletnem obdobju zajeli podatke o več kot 28.000.000 oseb do 59. leta starosti; raziskava je pokazala, da je umrljivost tistih, ki so se odločili za zaščito s cepljenjem pred okužbo s COVID-19, za skoraj 25 odstotkov nižja kot pri necepljenih.

Spregledano breme (večkratnega) prebolevanja okužb s SARS-CoV-2?

Kot ocenjuje zdravnica Špela Šalamon, ki živi v avstrijskem Leobnu, kjer dela na področju nuklearne medicine, to najverjetneje pomeni, da je pri skoraj četrtini tistih, ki so umrli v zadnjih nekaj letih, smrt nastopila zaradi posledic okužb s COVID-19 – vendar te smrti niso prepoznane kot tako imenovane kovidne smrti, ker se to ni zgodilo v fazi akutne okužbe. 

»Med drugim pa ti izsledki pomenijo tudi to, da vse trditve o nenadnih smrtih, turborakih in drugih izmišljenih 'posledicah cepljenja' niso nič drugega kot laži,« poudarja Špela Šalamon, ki neomajno vztraja pri priporočilu glede dosledne zaščite z nošenjem zaščitne maske. Zakaj? Zato, ker COVID-19 nikakor ni »samo prehlad«, kajti posledice te bolezni oziroma ponavljajočih se tovrstnih okužb so »številne, pogoste in hude, pa naj gre za avtoimunske motnje, za bolezni srca, motnje spanja in razpoloženja, poškodbe možganov in organov, za diabetes, povečano tveganje za nastanek raka, ledvično obolenje, za sindrom aktivacije mastocitov ali za številne druge zaplete.«

Simbolične fotografije: iStock

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.